STAVA ZA 50€
Gre za primer potisk iste rolke z isto silo po dveh različnih površinah.
-Jure trdi da rolka na gladkem parketu počasnejša kot na asfaltu.
ker se kolo na gladki površini ne vrti pri premiku po le-tej si to predstavlja kot neko zaviralno silo v obratno smer
-Vid trdi da to ni mogoče, rolka je na gladkem parketu hitrejša.
Zanima me vaše mnenje kdo dobi stavo.
GIBANJE pomoč
Re: GIBANJE pomoč
Ce bi bila prisotna "zaviralna sila" mocnejsa od lepenja v osi, potem bi se kolo obrnilo in zacelo vrtet, zato se kolesa ne vrtijo samo v primeru, da je povrsina tako gladka, da itak ne povzroca prehudega zaviranja. Kratek odgovor je torej, da ima Vid prav. V praksi je malo bolj komplicirano, ker koeficient lepenja in trenja nista enaka. Tik pred zdrsom lahko torej zaviranje v osi zaradi vrtenja zavira bolj, kot bi zaviralo gladko drsenje (na tem principu deluje ABS - ce ne zdrsnes, bolje zaviras). To spet potrdi Vidovo varianto.
Poleg tega je se majhna malenkost, da pospesevanje koles rabi vec energije zaradi njihovega vztrajnostnega momenta. Pri majhnih kolesih se to ne pozna, pri kotaljenju valja recimo pa to pripomore za polovico vec vztrajnosti kot jo ima valj, ki drsi namesto kotali.
Poleg tega je se majhna malenkost, da pospesevanje koles rabi vec energije zaradi njihovega vztrajnostnega momenta. Pri majhnih kolesih se to ne pozna, pri kotaljenju valja recimo pa to pripomore za polovico vec vztrajnosti kot jo ima valj, ki drsi namesto kotali.
-
srednjesolec
- Prispevkov: 2
- Pridružen: 4.3.2013 12:41
Re: GIBANJE pomoč
Hvala za temeljit odgovor.
Problem je kako to Juretu dokazat. Njemu namreč vaša razlaga ni zadostna.
Lahko napišem kratek povzetek njegovega komentraja na vaš odgovor.
Jure pravi da je njegovo razmišlanje pravo in citiram
˝ker je ležaj v kolesu zaradi nizkega trenja na podlagi premočan se kolesa na rolki ne vrtijo˝
Vid stoji za tem, da kljub temu če je trenje tako nizko, da se kolesa na rolki nehajo vrtet hitrejša rolka na gladkem parketu.
Lahko prosim pomagate kako 100% dokazat kdo ima prav.
Večina se strinja da je vaš odgovor bil dovolj nazoren in da zmaga Vid pa vendar Jure ne prizna poraza.
Problem je kako to Juretu dokazat. Njemu namreč vaša razlaga ni zadostna.
Lahko napišem kratek povzetek njegovega komentraja na vaš odgovor.
Jure pravi da je njegovo razmišlanje pravo in citiram
˝ker je ležaj v kolesu zaradi nizkega trenja na podlagi premočan se kolesa na rolki ne vrtijo˝
Vid stoji za tem, da kljub temu če je trenje tako nizko, da se kolesa na rolki nehajo vrtet hitrejša rolka na gladkem parketu.
Lahko prosim pomagate kako 100% dokazat kdo ima prav.
Večina se strinja da je vaš odgovor bil dovolj nazoren in da zmaga Vid pa vendar Jure ne prizna poraza.
Re: GIBANJE pomoč
Ja saj tole z lezajem je se bolj direkten dokaz: ce je lezaj trd (mocno trenje in lepenje v lezaju), potem bi sploh bile vecje izgube, ce bi se kolesa vrtela, saj bi trenje v lezaju hitro zaviralo kotaljenje koles. Ce kolesa ze itak mirujejo, potem pa trenje v lezaju itak nic ne naredi in so vse izgube samo zaradi trenja koles s podlago.
Fizika ti sploh pokaze, kako je zadeva enostavna. Najlazje bo, ce pogledava kar situacijo, ko vleces s tako silo, da je hitrost rolke stalna (pospesek enak 0). V tem primeru gre za premo enakomerno gibanje, od koder takoj sledi ravnovesje sil
\(F=F_{p}\)
ker sta to edini zunanji sili. Fp je vodoravna sila podlage (lepenje ce se kotali in trenje ce drsi). Zdaj morava samo ugotovit, koliksen je Fp za oba primera.
Ce zdrsuje, potem je \(F_p=F_{tr}\), kar je direktno sila trenja (dokler zdrsuje ni vazno kaj se s kolesi dogaja).
Lahko pogledas se enacbo za kotni pospesek koles:
\(J\alpha=F_{tr} R-X\)
kjer je X navor trenja v lezajih (podrobnosti niso vazne, gledali bomo samo primerjavo velik/majhen), J vztrajnostni moment vseh koles skupaj, R pa polmer koles. To ti takoj pove naslednje: ce je kotni pospesek \(\alpha>0\), potem kolesa pospesujejo in bodo prej ali slej presla v kotaljenje, kar se zgodi v primeru \(F_{tr}>X/R\) (trenje s podlago je mocnejse od trenja v lezajih).
Ce se kotali, potem je kotni pospesek koles 0 (vrtijo se enakomerno, ker smo predpostavili, da se rolka kotali enakomerno). Namesto trenja nastopa lepenje:
\(0=F_{l} R-X\)
oziroma
\(F_{l}=X/R\)
Takoj sva dobila zakljucek: ce je koeficient trenja nizek in kolesa drsijo (gladka podlaga), potem je po premisleku oznacenem z rdeco vlecna sila \(F_{tr}<X/R\), kar je MANJ kot v primeru kotaljenja. Ce je trenje vecje od te meje, potem pa kolesa pospesujejo in scasoma ujamejo nacin kotaljenja in je vlecna sila enaka X/R.
Fizika ti sploh pokaze, kako je zadeva enostavna. Najlazje bo, ce pogledava kar situacijo, ko vleces s tako silo, da je hitrost rolke stalna (pospesek enak 0). V tem primeru gre za premo enakomerno gibanje, od koder takoj sledi ravnovesje sil
\(F=F_{p}\)
ker sta to edini zunanji sili. Fp je vodoravna sila podlage (lepenje ce se kotali in trenje ce drsi). Zdaj morava samo ugotovit, koliksen je Fp za oba primera.
Ce zdrsuje, potem je \(F_p=F_{tr}\), kar je direktno sila trenja (dokler zdrsuje ni vazno kaj se s kolesi dogaja).
Lahko pogledas se enacbo za kotni pospesek koles:
\(J\alpha=F_{tr} R-X\)
kjer je X navor trenja v lezajih (podrobnosti niso vazne, gledali bomo samo primerjavo velik/majhen), J vztrajnostni moment vseh koles skupaj, R pa polmer koles. To ti takoj pove naslednje: ce je kotni pospesek \(\alpha>0\), potem kolesa pospesujejo in bodo prej ali slej presla v kotaljenje, kar se zgodi v primeru \(F_{tr}>X/R\) (trenje s podlago je mocnejse od trenja v lezajih).
Ce se kotali, potem je kotni pospesek koles 0 (vrtijo se enakomerno, ker smo predpostavili, da se rolka kotali enakomerno). Namesto trenja nastopa lepenje:
\(0=F_{l} R-X\)
oziroma
\(F_{l}=X/R\)
Takoj sva dobila zakljucek: ce je koeficient trenja nizek in kolesa drsijo (gladka podlaga), potem je po premisleku oznacenem z rdeco vlecna sila \(F_{tr}<X/R\), kar je MANJ kot v primeru kotaljenja. Ce je trenje vecje od te meje, potem pa kolesa pospesujejo in scasoma ujamejo nacin kotaljenja in je vlecna sila enaka X/R.