Na nebu opažamo galaksije, ki sevajo z več kot dvojno valovno dolžino. Trenutni rekord ima galaksija z rdečim premikom 5,1, kar bi na osnovi Hubblovega zakona lahko pomenilo ogromne hitrosti galaksije. Značilno za galaksije z velikim rdečim premikom so zelo svetla aktivna središča. Leta 1994 je Hubblov teleskop omogočil razkrivanje galaksije M87. Če bi dogajanje na galaksiji M87 ocenili le na osnovi Hubblovega zakona, bi dobili nesmiselne rezultate. Hubblov zakon kaže, da plin okrog galaksije M87 kroži s hitrostjo 550 km/s. Na osnovi Newtonovega gravitacijskega zakona bi lahko sklepali, da bi moralo biti v galaksije M87 črna luknja z maso 3 milijard naših Sonc. Curki snovi, ki se širijo od središča galaksije M87 navzven, morali imeti skoraj svetlobno hitrost. Rezultati so popolnoma izven pričakovanj. Hubblov zakon torej ne more biti edina osnova za pojasnjevanje aktivnih galaktičnih jeder !?
Razmišljam: Kadar se fotoni rojevajo v razmerah velike gravitacije, močna gravitacija lahko vpliva na lastnosti fotonov. V okolju, kjer zanemarim učinke gravitacije, frekvenco fotona določa enačba f = c/lambda.
V okolju, kjer nastopa velika gravitacija, tam prostor (razdalje) in čas zaznavamo drugače. Meter ni več meter ampak meter s črtico (m'). Tudi sekunda ni več sekunda ampak (s'). V enačbi, ki določa frekvenco fotona ( f = c/lambda ) si ogledam merske enote. (m'/s')/m' Razdalja (m'), kakršna koli že je, se v enačbi krajša in ne vpliva na nastalo frekvenco fotona. Na spremembo frekvence pa vpliva spremenjena hitrosti poteka časa (s'), kot posledica velike gravitacije, v katerem nastane foton. Foton iz aktivnega galaktičnega središča domnevno doživi rdeči premik kot vsoto delovanja dveh zakonitosti:
• Hubblovega zakona o hitrosti in oddaljenosti aktivnega galaktičnega središča
• Spremembi frekvence fotona na izvoru zaradi velike gravitacije v kateri se rojeva foton.
Aktivna galaktična središča se od črnih lukenj domnevno razlikujejo v tem, da imajo manjšo maso od črnih lukenj, toliko manjšo, da ne morejo zadržati izsevane svetlobe, vendar tako veliko, da gravitacija pomembno vpliva na frekvenco izsevanega fotona.
Aktivna galaktična središča domnevno niso niti tako masivna, niti tako oddaljena, niti tako hitra, kot bi lahko napačno sklepali le na osnovi Hubblovega zakona. Več http://www.anti-energija.com v poglavju Galaktika LP FR