Spektralna črta ne bi smela biti opazna, pa je !

Astronomija, zvezde, planeti...
Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Spektralna črta ne bi smela biti opazna, pa je !

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Na osnovi poznanih fizikalnih zakonitosti ugotavljam:
1. V laboratoriju izmerjena širina spektralne črte znaša nekaj deset piko metov.
2. Hitrost izvora svetlobe (Dopplerjev efekt) povzroči premik spektralne črte.
3. Že hitrosti izvora nekaj deset m/s premakne spektralno črto za celotno njeno širino (izračun je na naslovu http://www.anti-energija.com/svetloba.pdf).
4. Lokalne hitrosti na galaksijah zaradi vrtenja galaksij in viharjev na površinah zvezd so praviloma večje od nekaj sto km/s.
5. Spektralna črta se posledičo zaradi lokalnih hitrosti na opazovanem telesu naključno pojavlja levo in desno na področju, ki je večje od 10.000 širin spektralne črte.
6. Razmazanost spektralne črte po tako širokem področju pomeni, da se amplituda svetlobnega toka na mestu spektralne črte zmanjša za manj kot tisočinko svetlobnega toka,
7. Tako majhna sprememba amplitude svetlobnega toka je pod pragom šuma in s tem neopazna.
8. Sklep bi bil: spektralne črte iz opazovanih galaksij niso opazne ?!?! Pa ni tako.
Kje je miselna napaka?

LP FR

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Spektralna črta ne bi smela biti opazna, pa je !

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rozman napisal/-a:3. Že hitrosti izvora nekaj deset m/s premakne spektralno črto za celotno njeno širino (izračun je na naslovu http://www.anti-energija.com/svetloba.pdf).
Ta izračun je "ill-defined".

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Shrink –izračun ni zahteven in stvar srednješolske matematike. Če v izračunu vidiš napako te prosim za konkreten namig, kje je napaka. LP FR

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Jaz nisem našel nobenih izračunov. Ali je stran prava?

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

Ali že slabo vidim, ali pa res ni na omenjenem linku kakšnih konkretnih izraćunov. Hm...

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rozman:

Očitno ne razumeš pomena sintagme "ill-defined". Naj te razsvetlim: Pomensko je zadeva "ill-defined", če je na trhlih osnovah oz. slabo opisana. To velja tudi za tvoje dokazovanje oz. izračune, v katerih nas skušaš prepričati (po mojem mnenju brez osnove), da je hitrost svetlobe odvisna od hitrosti svetila (torej v skladu z Gallilejevo transformacijo), Dopplerjeve premike spektralnih črt odaljenih virov svetlobe (iz nebesnih teles) pa pojasnjuješ tudi s tem. Popolnoma brez osnove! Naj te spomnim oz. povem (če tega še ne veš), da so relativistični (v skladu s PTR) Dopplerjev premik valovne dolžine spektralne črte potrdili eksperimentalno pri sevanju hitrih vodikovih atomov (standardni eksperiment zadnjih desetletij) in tudi pri laserskih meritvah hitrih litijevih atomov (recimo eksperiment izpred 10-ih let).

Iz navedenega sledi, da ni treba opazovati prostranstva vesolja, da nedvoumno ugotovimo, da res pride do premika valovne dolžine. Pa ne sedaj spet povleči na dan tezo, da niso pravilno merili, da je šlo za mimolet itd.

Kar se pa tvoje matematike tiče, je ta lahko absolutno pravilna. Žal pa ni v skladu z opazovanji. Zato lahko rečem, da je cela zadeva "ill-defined".

ZdravaPamet, Japi:

Izgleda, da je Rozman obesil prejšnjo verzijo (datirano 28.11.2005), njegovo najnovejšo verzijo (28.5.2006) pa sem pobral že pred časom. Zadeva torej ni nova, očitno pa Rozman ene in iste teorije predstavlja vedno v novi preobleki s ciljem, da vedno znova odpira ene in iste debate. V tej luči predlagam moderatorju, da omejuje poizkuse odpiranja tem, ki so bile že načete drugje.

Konkretno je bila ta tema že načeta v:

viewtopic.php?t=1320&postdays=0&postorder=asc&start=30

in sicer s postom:
Rozman napisal/-a:Našel sem materialni dokaz, da je hitrost svetlobe na ponoru vsota svetlobe hitrosti in hitrosti izvora.
Glej http://www.anti-energija.com/svetloba.pdf Meritev hitrosti svetlobe na ponoru - od strani 16 naprej.
LP Rozman

Zato predlagam, da se ta tema zaklene in nadaljuje tam, kjer se je začela.
Zadnjič spremenil shrink, dne 19.6.2006 23:43, skupaj popravljeno 3 krat.

NIKKI
Prispevkov: 743
Pridružen: 24.3.2006 20:22

Odgovor Napisal/-a NIKKI »

4. Lokalne hitrosti na galaksijah zaradi vrtenja galaksij in viharjev na površinah zvezd so praviloma večje od nekaj sto km/s
Vrtenje galaksij je tipično nekaj 100 km/s. Hitrosti atomov v fotosferi zvezde so tipično od nekaj do nekaj 10 km/s. To razširi spektralne črte! Poleg tega pa so še drugi pojavi: tlak ni nič (velik g), magnetna polja, vrtenje zvezd, magnetna polja, cirkumstelarna snov ...
Problem spektralnih črt pri astrofizikalnih telesih je širok! :wink:

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Japi, ZdravaPamet, najprej opravičilo: ponudniku spletnih storitev je prejšni teden 'odletel disk'. Očitno ni imel zadnjega 'back up-a' in se je na moji strani pojavila neka stara verzija – se opravičujem sem že namestil novo.

Shrink - v izračunu ni nič drugega kot na osnovi vnosa podatkov v Dopplerjevo enačbo ocenjen premik spektralne črte. Tu bi lahko bilo "ill-defined" le sama Dopplerjeva enačba ali napačno vneseni podatki.

NIKKI – vse se strinjam. Pri tem pa razlikujem premik spektralnih črt od razširitve spektralnih črt. Če se spektralna črta iz iste galaksije zaradi lokalnih hitrosti raztrese po širokem področju, potem ne pride le do širitve ampak tudi do zmanjšanja njene amplitude. Izračun pokaže, da do takega zmanjšanja amplitude, da v šumu okolja spektralna črta sploh ne bi bila več prepoznavna.

Shrink- če ima vprašanje enoumen odgovor se komentar glasi približno tale: "tema je bila obdelana v tej raziskavi in rezultati objavljeni, v tem članku". Če tema nima enoumnega in jasnega odgovora je eden od načinov razjasnitve, da se o temi razpravlja, če nočemo srednjeveškega načina reševanja tovrstnih problemov na grmadi.

Na tem forumu me pri posameznikih čudi izrazito emocionalno obravnavanje vprašanj. Znanost ni na koncu svoje poti in takšen pristop je ovira ne pa vzpodbuda k novim odkritjem.
LP FR

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Odgovor Napisal/-a mirko »

4. Lokalne hitrosti na galaksijah zaradi vrtenja galaksij in viharjev na površinah zvezd so praviloma večje od nekaj sto km/s.
5. Spektralna črta se posledičo zaradi lokalnih hitrosti na opazovanem telesu naključno pojavlja levo in desno na področju, ki je večje od 10.000 širin spektralne črte.
6. Razmazanost spektralne črte po tako širokem področju pomeni, da se amplituda svetlobnega toka na mestu spektralne črte zmanjša za manj kot tisočinko svetlobnega toka,
7. Tako majhna sprememba amplitude svetlobnega toka je pod pragom šuma in s tem neopazna.
8. Sklep bi bil: spektralne črte iz opazovanih galaksij niso opazne ?!?! Pa ni tako.
Kje je miselna napaka?
Zakaj pa ne bi šli v obratni smeri:
Če smo (razmazane) spektralne črte opazili in izmerili amplitudo svetlobnega toka na mestu spektralne črte (recimo na sredini), potem amplituda svetlobnega toka ni pod pragom šuma. Če pa ne bi bilo lokalnih hitrosti v galaksiji, črte ne bi bile tako razmazane, amplituda na mestu (sredini) spektralne črte pa (tisočkrat) večja.
Sicer neki galaksiji ne moreš na daljavo ukazati, naj grejo lokalne hitrosti na nič, da empirično preverimo zadevo, vseeno pa bi bil to mogoče zanimiv matematično-fizikalni problem: Recimo, kako se določena porazdelitev atomov po hitrosti preslika v porazdelitev svetlobnega toka po valovni dolžini.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Mirko, natanko tako kot predlagaš sem napravil in prišel do ugotovitev, ki sem jih opisal na že omenjenem naslovu http://www.anti-energija.com/svetloba.pdf. So pa ugotovitve precej nekonvencionalne. LP FR

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Odgovor Napisal/-a mirko »

Saj ne predlagam ničesar. Samo povem, kje se mi zdi, da je miselna napaka. Stran sem preletel in ne vidim nekih ugotovitev v zvezi s tem.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rozman napisal/-a: Shrink - v izračunu ni nič drugega kot na osnovi vnosa podatkov v Dopplerjevo enačbo ocenjen premik spektralne črte. Tu bi lahko bilo "ill-defined" le sama Dopplerjeva enačba ali napačno vneseni podatki.
V tvoji najnovejši verziji teksta svetloba (20.06.06), ki pa ima zgolj kozmetične popravke glede na prejšnjo in zato upravičeno trdim, da vedno znova odpiraš ene in iste debate, ni povsem jasno, kakšno enačbo za Dopplerjev efekt uporabljaš. Sklepam da gre za klasično enačbo (iz klasične valovne mehanike), ki temelji na Galilejevi transformaciji. To pomeni, da izhajaš iz klasične prepostavke (da je treba hitrost svetlobe prišteti hitrost svetila), ta pogled vseskozi vlečeš skozi tvoje razglabljanje in na koncu seveda ugotoviš:
Zaključek:
Meritve spektralnih črt nedoumno pokažejo, da je valovna dolžina
svetlobe na vsej poti enaka valovni dolžini, s katero je bila svetloba
izsevana.
Posledično na osnovi relacije c=f.λ to pomeni, da je hitrost svetlobe
na ponoru vektorska vsota hitrosti svetlobe na izvoru in hitrosti
izvora svetlobe.
cp=c+v
kjer je 'cp' hitrost svetlobe na ponoru, 'c' hitrost svetlobe na izvoru, 'v'
pa hitrost izvora svetlobe glede na ponor.
Zato menim, da je celotna zadeva ill-defined.

Pri vsem razglabljanju, opisovanju in dokazovanju bode v oči sledeče:

1. Ne navajaš virov, ki bi potrjevali doloečene trditve, npr.
Meritve kažejo, da rotiranja in vrtinčenja na nebesnih telesih
pomembno ne vplivajo na prepoznavnost spektralnih črt. Spektralne
črte so podobno prepoznavne tam, kjer so zmerne lokalne hitrosti,
kot tudi tam, kjer opažamo močne rotacije in kjer na nebesnem telesu
2. Za predlagane meritve oz. eksperimente ni jasno:
- kdo jih je izvedel oz. ali so bili sploh izvedeni,
- ali gre za predlog eksperimentov, ki naj bi se izvedli,
- ali gre zgolj za miselne eksperimente.

Sam tekst je namreč zelo zgovoren:
Opisana meritev širine spektralnih črt je mogoče opraviti na še bolj
prepričljiv način. V nadaljevanju opisana meritev je le različica
meritve merjenja širin spektralnih črt, zato ji že vnaprej lahko vnaprej
napovemo rezultate.
Poudarjam naslednji del povedi:

"...zato ji že vnaprej lahko vnaprej napovemo rezultate." :!:

ki kaže ne elemente "kvazi znanosti".

3. Besedilo je zelo amatersko. Od nekoga, ki dvomi v temelje moderne znanosti in ima za cilj prevetriti poglede na naravne mehanizme, bi bilo za pričakovati, da bo besedilo oblikoval vsaj malo bliže znanstvenim razpravam. Čeprav je morda besedilo mišljeno kot poljudno-znanstveni tekst (temu kriteriju povsem ustreza), za profesionalne znanstvenike oz. raziskovalce kot tako nima posebne vrednosti, saj ga ni mogoče ovrednotiti. Zato predlagam, da ga predelaš na ustrezen nivo, da ga bo sploh mogoče ovrednotiti in tako ugotoviti, ali tvoje teorije sploh zdržijo preverjanje (na prvi pogled ga namreč ne).

Shrink- če ima vprašanje enoumen odgovor se komentar glasi približno tale: "tema je bila obdelana v tej raziskavi in rezultati objavljeni, v tem članku".
Tega pa nisem najbolje razumel. Kakor razumem, namiguješ, da moram navajati raziskave, članke itd., ki nasprotujejo tvojim teorijam? Moj komentar na ta namig, se glasi približno takole: Vsak študent, ki je dal skozi splošen kurz fizike, pozna eksperimente, ki povsem nasprotujejo tvojim teorijam (npr. H. I. Mandelberg, L. Witten, Experimental verification of the relativistic Doppler effect, Journal of the Optical Society of America, 52 (1962) 529). V teh eksperimentih je povsem potrjeno, da prihaja do spremembe (premika) valovne dolžine spektralnih črt. Osebno pa ti toplo priporočam, da v bodoče v svoja besedila tudi sam vključuješ vire, ki potrjujejo tvoje trditve.
Če tema nima enoumnega in jasnega odgovora je eden od načinov razjasnitve, da se o temi razpravlja, če nočemo srednjeveškega načina reševanja tovrstnih problemov na grmadi.
Aha, spet se primerjaš s Kopernikom, Galilejem in ostalimi... Naj te spomnim, da so srednjeveški časi že davno mimo, zato ni nevarnosti, da bi te kdo postavil na grmado (če mi ne verjameš, si poglej slovensko ustavo, v kateri je jasno zapisano, da je Država ločena od Cerkve in zato ta vsaj formalno nima več vpliva na mišljenje posameznikov).
Na tem forumu me pri posameznikih čudi izrazito emocionalno obravnavanje vprašanj.
To očitno leti name, kajne? Enkrat sem že izrazil obžalovanje, da jemlješ moje komentarje kot emocionalno obarvane. To je seveda (po mojem mnenju) daleč od resnice. Sem pa tudi skušal ugotoviti, zakaj to tako občutiš. Moja teza je bila, da si frustriran, ker ti nikogar ne uspe prepričati v svoje teorije. Še vedno menim, da je tako.
Znanost ni na koncu svoje poti in takšen pristop je ovira ne pa vzpodbuda k novim odkritjem.
Znanost res ni na koncu svoje poti. To se je izkazalo tudi leta 1905, ko je Einstein objavil znamenit članek, v katerem je pometel z absolutnostjo časa. Ti pa želiš ta pogled obnoviti. Zato so tvoje teorije (oz. zastareli pogledi) korak nazaj in ne naprej. Nisem pa še slišal, da bi se znanost (vsaj v fiziki) vrnila na stare poglede. Še posebej s teorijami (kot so npr. tvoje), ki ne zdržijo eksperimentalnega preverjanja.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Shrink, res je tekst ni pisan v obliki strokovnega teksta, manjkajo mu najmanj reference na citirane podatke. Fizika je moj hobi, ki ga včasih za nekaj mesecev opustim. Zapisujem iz dveh razlogov:
- Da se ob koncu poletja spomnim, kaj sem nazadnje pomladi razmišljal, po drugi strani
- Zapisovane omogoča eno obliko preverjana kako stvar razumem.
Tekste objavljam na spletu, da dobivam mnenja, ki me v določenem razmišljanju bodisi potrdijo bodisi odvrnejo. Z objavo misli na Kvarkadabri takšen dialog včasih še pospešim.
Sicer se mi pa res dogajajo stvari v smislu, kot predlagaš. Pred tedni sem bil z dvema fizikoma na Dobrči in smo cel dan obravnavali te teme (eden iz IJS eden iz FMF). Nekateri me vzpodbujajo, naj bi kakšen segment zapisal tudi na strokovni ravni, v obliki članka. Ta teden me vabijo na IJS, kjer so mi pripravljeni dati tudi kakšno pomoč. Če bom šel po tej poti, to ne bo več le hobi, ... LP FR

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rozman:

Tekst na strokovnem nivoju bo vsekakor lepše brati. Vendar se bojim, da tudi v takšni obliki ne bo mogel nuditi nič otipljivega. Že v več postih sem ti namreč povedal, kaj bi v tvojih razglabljanjih moral pojasniti oz. dodatno obrazložiti, ti pa si to očitno ignoriral.

Dokler ne boš svojih tez (npr. tega da tvoja teorija preide v posebnem primeru v PTR) strogo dokazal (matematično ali kako drugače - v tvojih tekstih to zgolj navajaš brez dokaza), tudi tekst na strokovnem nivoju ne bo kaj dosti vreden. Da niti ne omenjam dejstva, da nimaš na razpolago razlag za rezultate eksperimentov, ki nedvoumno potrjujejo napovedi PTR (ko boš npr. s svojimi teorijami uspel pojasniti eksperiment, ki potrjuje relativistični Dopplerjev pojav, boš mogoče uspešen).

Kar se tiče tvojega sodelovanja s fiziki, pa je na tebi trud, da jih prepričaš v svoje teorije. Kot si tudi sam rekel, ti zaenkrat še ne verjamejo (pač verjamejo v PTR). Prepričal jih boš šele takrat, ko bodo tvoje ideje potrjevali eksperimenti. Glede na to, da še noben eksperiment ni potrdil teorij, ki so alternativne PTR oz. nasprotujejo PTR, se bojim, da tvoje ideje ne bodo nikoli sprejete. Žal.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Shrink in ostali, za konec še ena miselna naloga, potem grem na dopust. Zamislim si gibajoče svetilo in oddaljevanje EM valovanja od svetila. Sprašujem se, ali se zaradi hitrosti svetilo izmakne iz središča EM valov ?
Kakšno obliko ima EM valovanje, tako kot to kaže leva ‘A’ stran Slike 10.15 ali tako, kot to kaže desna ‘B’ stran iste slike na stani http://www.anti-energija.com/svetloba.pdf.
V kolikor obliko valovanja predstavlja A stran slike, potem ima prednja fronta EM valovanja manjšo hitrost glede na svetilo, kot zadnja fronta. Prednja fronta se v istem času oddalji od svetila za vsega s2, zadnja fronta za kar za s1 (glej sliko).
V primeru A oblike EM valovanja, svetlobna hitrost torej ne more biti enaka v vseh razmera.
V primeru B oblike valovanja na sliki 10.15 opažam v vseh razmerah enako valovno dolžino – tudi pri hitro gibajočem se svetilu- neodvisno od sistema opazovanja svetila in valovanja.
Gibajoči opazovalec opazi spremembo frekvence EM valovanja po Dopplerjevem efektu obenem pa vedno enako valovno dolžino, skladno z B stranjo slike 10.15.
Spreminjajoča se frekvenca ob vedno enaki valovni dolžini po enačbi c=f.λ t nujno pomeni, da se spreminja hitrost svetlobe.
Nobena interpretacija oblike EM valovanja ne dovoljuje sklepanja o vedno enaki hitrosti svetlobe. Kaj sedaj ??? LP FR

Odgovori