Med večernim ležanjem na plaži in opazovanjem zvezd sem opazil, da je smer, v kateri se razprostira naša galaksija, drugačna kot pa smer, v kateri sonce prečka nebo. (Smer v kateri vidimo podnevi sonce le za par stopinj stopa izven "ravnine osončja".)
Oz. na drug način: naša galaksija je precej sploščena, recimo da najmanjšo dimenzijo zanemarimo, oz. sploščimo galaksijo v ploskev (ravnino).
Ravno tako planeti v našem osončju krožijo okoli sonca v (približno) isti ravnini.
Zanima me pod kakim kotom se ti dve ravnini sekata.
Nevem zakaj, ampak nekako bi pričakoval, da smer vrtilne količine (večine) sončnih sistemov sovpada z vrtilno količino galaksije ?
Orientacija sončnega sistema glede na galaksijo
Ekliptika- ravnina v kateri kroži Zemlja okoli Sonca, je približno 60 stopinj nagnjena na ravnino Rimske ceste.
Zakaj je tako? Odgovor se skriva v tem, da je perioda vrtenja Galaksije 250 milijonov let, torej se je od nastanka pred 15 miliardami let zavrtela le 60 krat, Zemlja pa je od nastanka zaokrožila 4.6 milijardkrat.
Vrtilna količina skriva še veliko skrivnosti!
Zakaj je tako? Odgovor se skriva v tem, da je perioda vrtenja Galaksije 250 milijonov let, torej se je od nastanka pred 15 miliardami let zavrtela le 60 krat, Zemlja pa je od nastanka zaokrožila 4.6 milijardkrat.
Vrtilna količina skriva še veliko skrivnosti!
semvid je napisal:
tudi planeti ne krozijo okoli sonca v eni sami ravnini
Si opazil besedo približno. ?
res je tudi da je do 5 stopinj to se vzdrzno. Pluton (sicer zdaj pritlikavi planet) ima nagib okoli 15 stopinj. Kaksni kometi mogoce se vec.
Pomoje se odgovor skriva v tem, da ce gledas soncevo gibanje okoli sredisca galaksije, je njegova obhodna hitrost njegova translacijska hitrost. To je prva vrtilna kolicina. Sonce (kot recimo tockasto telo), se giblje okoli galaksije in seveda sledi izreku o njeni vrtilni kolicini.
Sonce, se pa vrti tudi okoli lastne osi, smer te, pa je odvisna od tega kako je sonce nastalo. Ker pa je to vrtenje vplivalo (pomoje, tu lahko da se motim) na vrtenje akrecijskega diska je vplivalo tudi na gibanje planetov okoli sonca. To je druga vrtilna kolicina, in njej se podreja gibanje planetov okoli sonca. Zakaj so orbite nekaterih delcev malo izven te ravnine (priblizno do 5 stopinj)? ker akrecijski disk ni cisto brez tretje dimenzije. Zakaj so nekateri delci (pluton, asteroidi), ker so prisli iz oblaka, ki je obdajal sonce in akrecijski disk zaradi gravitacijskega privlaka sonca.
Problem, ki si ga zastavljas je podoben temu:
zakaj so osi vrtenja planetov nagnjene glede na tir?
podobnen probelm z vrtilnimi kolicinami imas tudi v svetu delcev, kjer obravnavas poleg vrtilne kolicine delca, ki jo ima zaradi gibanja okoli drugega delca, obravnavas se njegovo lastno vrtilno kolicino.
Upam da sem odgovoril na tvoje vprasanje. Bi bilo pa potrebno se preveriti pri kom, ki se na to bolj spozna
(upam sicer da ne razglasam krive vere s tem kar sem napisal)
Oblak iz katerega nastane zvezda in njen planetni sistem ob nastanku ni čisto točkasto telo (red velikosti nekaj s.l.). Zato bi pričakovali, da imajo ti sistemi dokaj veliko vrtilno količino. To ni res! Tako veliko vrtilno količino imajo široka dvozvezdja. Sam sem našel tavtologijo, ki sem jo že objavil na tem forumu, lenoba pa jo nisem objavil še drugje. 
Mlad sistem z dano maso (npr. 1 maso Sonca), z vrtilno količino kot mlad dvojni sistem (T Tauri zvezde), se bo razvil v tesno dvozvezdje (seveda tipa TTS); če je v sistemu manj vrtilne količine bo nastala posamezna TTS z dano vrtilno količino, kar jo je več, kot jo imajo posamezne TTS, odnesejo planeti.
V podrobnostih pa je nastanek planetnih sistemov zelo zapletena zgodba.
To, kar sem prej omenjal, razliko med številom vrtlajev Galaksije in Osončja, kaže, da je Rimska cesta še v nastajanju (kanibalizem), medtem, ko so planetni sistemi zelo razviti in stabilni.
Mlad sistem z dano maso (npr. 1 maso Sonca), z vrtilno količino kot mlad dvojni sistem (T Tauri zvezde), se bo razvil v tesno dvozvezdje (seveda tipa TTS); če je v sistemu manj vrtilne količine bo nastala posamezna TTS z dano vrtilno količino, kar jo je več, kot jo imajo posamezne TTS, odnesejo planeti.
V podrobnostih pa je nastanek planetnih sistemov zelo zapletena zgodba.
To, kar sem prej omenjal, razliko med številom vrtlajev Galaksije in Osončja, kaže, da je Rimska cesta še v nastajanju (kanibalizem), medtem, ko so planetni sistemi zelo razviti in stabilni.
Vedno znova se pojavljajo ideje o kvantni ureditvi tirov v gravitacijskem polju. 
Ponavadi ni nič na tem. Tudi dvozvezdja niso orientirana na Rimsko cesto (nekje sem bral članek o tem). Galaksije so zapletene tvorbe, tudi Rimska cesta je taka, ima spiralne krake, debeli in tanki disk, osrednjo zadebelitev, prečko, razne plimske pasove ... . trenutno žre eno malo galaksijo, ki je v ozvezdju Strelca, gloda Veliki Magellanov oblak, krade zvezde kroglastim kopicam. Čez kakšno milijardo let se bo stepla z M31 (Andromedina meglica), kjer nima šans- M31 je večja.
Zvezde in planetni sistemi ter večzvezdja nastajajo v plinskih in prašnih oblakih, kjer zunanji vplivi povzročajo gravitacijsko sesedanje (Bokove globule), ti vplivi so trki galaksij (primer Tipalki NGC 4038& NGC 4039), lokalne supernove (primer verjetno okolica lamba Ori) in močni zvezdni vetrovi.
Ponavadi ni nič na tem. Tudi dvozvezdja niso orientirana na Rimsko cesto (nekje sem bral članek o tem). Galaksije so zapletene tvorbe, tudi Rimska cesta je taka, ima spiralne krake, debeli in tanki disk, osrednjo zadebelitev, prečko, razne plimske pasove ... . trenutno žre eno malo galaksijo, ki je v ozvezdju Strelca, gloda Veliki Magellanov oblak, krade zvezde kroglastim kopicam. Čez kakšno milijardo let se bo stepla z M31 (Andromedina meglica), kjer nima šans- M31 je večja.
Zvezde in planetni sistemi ter večzvezdja nastajajo v plinskih in prašnih oblakih, kjer zunanji vplivi povzročajo gravitacijsko sesedanje (Bokove globule), ti vplivi so trki galaksij (primer Tipalki NGC 4038& NGC 4039), lokalne supernove (primer verjetno okolica lamba Ori) in močni zvezdni vetrovi.
sej tiri niso kvantno urejeni. Samo analogijo z vrtilnimi količinami lahko potegnemo.
Tako, kot ima sonce vrtilno količino glede na središče galaksije, ima tudi 'lastno' vrtilno količino, tj. ko se vrti okoli svoje lastne osi, kateri sledijo tudi planeti. Kako pa je vrtilna kolicina usmerjena je pa popolnoma odvisno od tega kako je tvorba (galaksija, sonce, ....) nastala.
Tako, kot ima sonce vrtilno količino glede na središče galaksije, ima tudi 'lastno' vrtilno količino, tj. ko se vrti okoli svoje lastne osi, kateri sledijo tudi planeti. Kako pa je vrtilna kolicina usmerjena je pa popolnoma odvisno od tega kako je tvorba (galaksija, sonce, ....) nastala.
Ko že omenjamo kvantizacije, imam še eno vprašanje (pa bi prosil da se v odgovoru jasno pove a je to špekulacija, ali zadeva res drži) in sicer, ali lahko kvantiziramo gravitacijsko polje (jakost, potencial,...)?
Kajti moj pogled na vesolje izhaja iz tega, da polje je kvantizirano, oz. da obstajajo tudi deli prostora, kjer je jakost polja 0 (gravitacijskega in EMP) (ok, pa ne tukaj prosim o raznih Lagranževih točkah itd., ker ne govorim o tem).
No lahko to bolj podrobno opišem kdaj drugič...
Kajti moj pogled na vesolje izhaja iz tega, da polje je kvantizirano, oz. da obstajajo tudi deli prostora, kjer je jakost polja 0 (gravitacijskega in EMP) (ok, pa ne tukaj prosim o raznih Lagranževih točkah itd., ker ne govorim o tem).
No lahko to bolj podrobno opišem kdaj drugič...
ravitacija ne dela praznine. Miselni poiskus Einsteina je nekoliko zavajajoč, ker je trdil, da v dvigalu, ki se giblje pospešeno lahko naredimo vse poiskuse kot v homogenem polju- takega polja pa ni. Realno naredimo breztežnost v prostem padu (astronavti v orbiti, letalo v padanju ...), še vedno pa ostane gradient polja- plima. Ki je povsod prisotna, no pa smo spet pri osovraženih točkah. Plima je prvi odvod gravitaciskega polja, nič ni narobe, če še naprej odvajaš po prostorskih koordinatah, tudi po času je dovoljeno, samo izmeri te stvari pa si gobec!
Sedaj govorijo nekaj o gravomagnetizmu, samo to je zame vudu znanost.
Nekje sem že omenjal, da je prostor čas trd kot aksa.
Debata je za drug forum!
Sedaj govorijo nekaj o gravomagnetizmu, samo to je zame vudu znanost.
Nekje sem že omenjal, da je prostor čas trd kot aksa.
Debata je za drug forum!
Eh, nisem govoril o tem, kako mi občutimo gravitacijo, o gradientih... Pravzaprav sem se natanko temu hotel izogniti s tistim Lagranžem.
To kar sem mislil je ali je v zelo veliki oddaljenosti od nekega objekta jakost njegovega polja (->gradient, vsi ostali odvodi...) enaka 0?
Kajti matematika pravi da to ni mogoče, ker bi bilo potem polje po (skoraj) vsem prostoru enako 0. Ampak če zadevo kvantiziraš, potem se kaj takega lahko zgodi.
To kar sem mislil je ali je v zelo veliki oddaljenosti od nekega objekta jakost njegovega polja (->gradient, vsi ostali odvodi...) enaka 0?
Kajti matematika pravi da to ni mogoče, ker bi bilo potem polje po (skoraj) vsem prostoru enako 0. Ampak če zadevo kvantiziraš, potem se kaj takega lahko zgodi.