2D vesolje?

[shrink]

Kdo je prvi odkril crno luknjo? (najbrz tezko tako recemo, ce se niso potrjene)

Prvo zamisel je imel Laplace že leta 1795.

Ampak ali niso dokazane? Saj so ze videli zvezdo velike mase, ki divje krozi okoli navideznega telesa. Ali ni to dovolj za dokaz o njihovem obstoju?

Dokazane so zgolj posredno. So pa to zelo "močni" argumenti za njihov obstoj. Tako kot je npr. mikrovalovno sevanje ozadja zelo močan argument (če že ne dokaz) za Veliki pok.

Neposredni oz. direktni dokaz bi bilo npr. opažanje direktnega vpliva črne luknje na snov v njeni bližini. Tako je pred nekaj leti nek astronom iz NASE razglasil, da je našel tak dokaz: na fotografijah posnetih s teleskopom Hubble naj bi opazil oblak vročega plina, ki naj bi spolzel čez horizont dogodkov kandidata za črno luknjo (Cygnus XR-1). Ali je bil dokaz sprejet, ali ne, pa nisem zasledil.

Hawking je pogruntal da sevajo, je prejel za to kaksno nagrado?

Ja, marsikatero nagrado je že prejel, tiste najbolj zaželjene (Nobelove) pa še ne. Še sam v svoji knjigi Vesolje v orehovi lupini zagrenjeno priznava, da bi mu Švedska akademija vsekakor izkazala priznanje, če bi bile črne luknje nesporno dokazane.

[NIKKI]

Najboljši kandidat za črno luknjo je Sgr A*, ki je v središču naše Rimske ceste. Tiri zvezd okoli nje so zelo dobro definirani.

[Rokerda]

ja jst sm nekje bral da se črne luknje širijo in da tudi nastajajo nove, torej nekoč se bodo vse združile v eno veliko črno luknjo in "pojedle" vse vesolje

[MAVER|CK]

MAVER|CK zdravo tebe pa že nekaj časa nisem videl.
Zakaj pa crna luknja seva na svojih tecajih? Ali je to zaradi magnetnega polja?
po moje črna luknja nima svojega magnetnega polja.
LP.

Zdravo celica, veseli november me je ujel, kaj bo sele decembra:).
Jaz pa mislim, da ima vsaka stvar, k ise tako hitro vrti magnetno polje (to nastane pri gibanju nabitih delcev (magma v Zemlji, plini na Soncu...).

[Kasijus Klej]

Schwarzscild-Kerrova rešitev v osnovi govori le o gostišču gravitacijskega polja č.l. V tem je razlika. Č.l. ni točkasto telo.

hmm...
a ne pride resitev Schawrzshildove metrike in Kerrove crne luknje iz tockaste mase????

Točkasta masa je itak prva aproksimacija pri teh izračunih, kadarkoli se dela nekaj z tirnicami teles imaš opravka s točkasto maso. Zato bom še enkrat rekel, Švarcfildove enačbe in podobni teoremi opisujejo zgodovino č.l., torej kaj se dogaja s č.l. po funkciji časa (mimogrede s časom je posebna komplikacija, ker kadar se ta nahaja blizu velikih mas teče počasneje) in te enačbe so ok.

Predvideva se, da so te enačbe nekaj podobnega kot diagrami razvoja navadnih zvezd, kjer je vhodni podatek masa (zaloga goriva) rezultati pa povejo ali se zvezda sesede ali eksplodira oziroma izhlapi in podobno.
Pri č.l. si predstavljamo plašč, to je navadni pi r kvadrat plašč definiran z ubežno hitrostjo, znotraj katerega je č.l., zunaj kateraga pa ni č.l. Gostota č.l. je zato X, in je v tesni korelaciji z ubežno hitrostjo. Ta plašč je lahko različno velik, matematično so možne č.l. s premerom 1 mm, pa tudi č.l. s premerom večjim od vidnega dela vesolja (s tem da velikih in majhnih č.l. mi praktično ne bi mogli detektirati, znani so le kandidati za č.l. ki so velikosti zvezd, ker le v tem velikostnem razredu jih znamo najti na nebu, pa še za te najdbe zaenkrat ne znamo reči ali so č.l. ali navadne nevtronske zvezde).

Problem z Švarcvildovimi enačbami je po moje v tem, da si rešitve predstavljamo preveč v obliki krompirja, to je po standardnem modelu. Naprimer: ena od rešitev, volumen č.l. se manjša - goriva je vedno manj, ampak dovolj da se masa veča, gostota je recimo konstanta, luknja pa pušča brezmasne fotone na vogalih kot kolesarska guma. To enostavno ni logično. Ok, volumen se po tej rešitvi manjša do volumna 0. č.l. pri volumnu 0 ni več, izhlapi, kam pa je šla vsa masa? Mislim da je ta rešitev možna samo na papirju...

[shrink]

...Problem z Švarcvildovimi enačbami je po moje v tem, da si rešitve predstavljamo preveč v obliki krompirja, to je po standardnem modelu. Naprimer: ena od rešitev, volumen č.l. se manjša - goriva je vedno manj, ampak dovolj da se masa veča, gostota je recimo konstanta, luknja pa pušča brezmasne fotone na vogalih kot kolesarska guma. To enostavno ni logično. Ok, volumen se po tej rešitvi manjša do volumna 0. č.l. pri volumnu 0 ni več, izhlapi, kam pa je šla vsa masa? Mislim da je ta rešitev možna samo na papirju...

Morda zate ti modeli oz. rešitve niso logične, specialisti, ki se s tem področjem ukvarjajo, pa menijo ravno nasprotno...

[Kasijus Klej]

...Problem z Švarcvildovimi enačbami je po moje v tem, da si rešitve predstavljamo preveč v obliki krompirja, to je po standardnem modelu. Naprimer: ena od rešitev, volumen č.l. se manjša - goriva je vedno manj, ampak dovolj da se masa veča, gostota je recimo konstanta, luknja pa pušča brezmasne fotone na vogalih kot kolesarska guma. To enostavno ni logično. Ok, volumen se po tej rešitvi manjša do volumna 0. č.l. pri volumnu 0 ni več, izhlapi, kam pa je šla vsa masa? Mislim da je ta rešitev možna samo na papirju...

Morda zate ti modeli oz. rešitve niso logične, specialisti, ki se s tem področjem ukvarjajo, pa menijo ravno nasprotno...

No, saj v resnici je logično, jaz sem se samo malo preveč pesniško izrazil, zato da bi ostale spodbudil k razmišljanu. Priznam, brezveze sem na dan privlekel zakon o ohranitvi mase, kajti vsi vemo, da v č.l. prihaja do razpada atomov. In če grejo fotoni ven, potem č.l. tudi ni tako črna, ampak to ni nič novega. Edino kar sem hotel namigniti pri tem je, da č.l. s tem ko izhlapeva nekako spodbija lastno definicijo, to je edino kar ne gre skup, pa ni problema, treba je le popraviti definicijo č.l., pa bo vse na svojem mestu.

[MAVER|CK]

Al ise komu sanja koliko je absorbtivnost crne luknje? Okoli 0,99999999999999999999999999

Pravzaprav nekatere crne luknje prav mocno svetijo, ce imajo priliko in vase pozirajo enormne kolicine plina iz sosednje zvezde, plin bi se naj pri vrtincenju okoli segrel do te mere, da bi svetil kot zvezda, ali ni tako?


Aha imam se eno dobro sliko para crnih lukenj, al ije to se vedno samo posredni dokaz?

[Rokerda]

svetil?? kako?? če č.l. "posrka" vase čisto vsem tudi svetlobo potem ne more svetiti,

[shrink]

svetil?? kako?? če č.l. "posrka" vase čisto vsem tudi svetlobo potem ne more svetiti,

No, saj že desetletja velja prepričanje, da črne luknje niso povsem "črne". Svoj čas so bili dobri kandidati za črne luknje (verjetno so še vedno) tudi objekti, ki so bili izvor gama žarkov. Iskali so t.i. "Hawkingovo sevanje", preko katerega naj bi črne luknje izhlapevale. In ravno v tem smislu črne luknje naj ne bi bile povsem "črne". V zadnjem času pa so se pojavile kritike na ta račun, saj naj bi - po mnenju določenih teoretikov - te napovedi temeljile na dvomljivih predpostavkah.

Aha imam se eno dobro sliko para crnih lukenj, al ije to se vedno samo posredni dokaz?

Hmmm, naj to raje komentira nekdo, ki to področje redno spremlja oz. se s tem tudi ukvarja (recimo NIKKI).

[Kasijus Klej]

Da, to je posreden dokaz, saj ni neposredno slikana č.l. ampak zgolj njen učinek, nekako podobno kot bi fotografiral človekovo senco. Pravzaprav je zelo podobno. Ko bi fotografirali človekovo senco, to ne bi bil popoln dokaz človeka, kajti senco lahko meče človek ali pa lutka. Na enak način tudi za č.l. nismo prepričani, dokler ne poznamo njenega volumna in mase, prav možno je da na zgornji fotografiji ne gre za č.l. ampak za neka druga masivna telesa.

Pa še eno razmišljanje o č.l. Č.l. pravzaprav ni nebesno telo, po definiciji je č.l. lastnost prostora. Zanimivo bi bilo opazovati neko zvezdo, ki je v sredici č.l., v skorji pa navadna zvezda, seveda če kaj takega sploh obstaja.

[Rokerda]

meni še vedno ni jasno,
kako bi lahko opazoval zvezdo v ČL če je ne moreš niti videti (ČL seveda),
mi prosm kdo to razloži

[vid]

meni še vedno ni jasno,
kako bi lahko opazoval zvezdo v ČL če je ne moreš niti videti (ČL seveda),

A ni tako, da ce snov pada v crno luknjo, potem zacne snov zaradi pospeskov svetit, kar lahko zaznamo z spektroskopijo. Se mi zdi da je prof. Čadež objavil tudi kak clanek na to temo...
Crne luknje se da posredno iskati tudi tako da opazujemo premikanje zvezd okoli jedra galaksije (zvezde, ki so res blizu jedra ) in iz njihovih tirov sklepamo na pozicijo masivnega telesa...

lp

[Rokerda]

aha, hvala za odgovor

ampak, ker ima ČL tako velik gravitacijo, bi morala tudi "pojesti" to svetlobo ki jo oddajajo ta snov, tako da je nebi morali videti

[GJ]

ampak, ker ima ČL tako velik gravitacijo, bi morala tudi "pojesti" to svetlobo ki jo oddajajo ta snov, tako da je nebi morali videti

Ni nujno!
Če črne luknje obstajajo potem povezuje njihov in naš prostor gravitacija, meja pa je 2D horizont. Ta pa predstvlja mejo obeh 3D prostorov. Vendar pa horizont ni nepremična črta, in če naš prostor požira energijo iz prostora, ki ga mi vidimo kot črno luknjo lahko to energijo tudi vidimo. Da je ta pogoj izpolnjen, mora imeti naš prostor v katerem gledamo večjo gravitacijsko silo kot tisti prostor kateremu enerijo jemljemo.

Zgornji zaključek izhaja iz dejstva, da nas opazovalec v črni luknji vidi enako kot mi njega, torej kot črno luknjo.

Razmišljanje laho zaklučimo tudi tako! Če črne luknje obstajajo je črna luknja tudi naš prostor kateremu pripadamo.

Lahko noč..