Zanima me zakaj je Venerin dan daljši od njenega leta, torej zakaj se počasneje vrti okoli svoje osi kot pa okoli Sonca. Sicer sem razlago že iskala na netu, vendar neuspešno.
Že vnaprej se zahvaljujem za odgovor.
Zakaj je Venerin dan daljši od njenega leta?
-
alien
Re: Astronomija
tvoje vprašanje se mi zdi podobno kot če bi vprašal zakaj je zemlja večje od venere...
-
Adelaida
Zdravo,
Tvoje vprasanje sploh ni neumno, kot potihoma namiguje alien. Je izredno zanimivo!
V knjigi "Najlepsa knjiga o svetu" avtorja David Lambert in Martin Redfern pise o Merkurju: "Mocan gravitacijski privlak Sonca je izjemno upocasnil vrtenje planeta okrog njegove telesne osi." Verjetno velja zelo podobno tudi za Venero.
Pa se nekaj podatkov:
- Venera 225 dni krozi okoli Sonca in 243 dni okoli svoje osi.
- Podobno velja tudi za Merkur: okoli Sonca v 88 dnevih, okoli svoje osi 176 dni.
Zanimiva spletna stran o planetih nasega osoncja je Devet planetov.
Lp,
Grofaty
Tvoje vprasanje sploh ni neumno, kot potihoma namiguje alien. Je izredno zanimivo!
V knjigi "Najlepsa knjiga o svetu" avtorja David Lambert in Martin Redfern pise o Merkurju: "Mocan gravitacijski privlak Sonca je izjemno upocasnil vrtenje planeta okrog njegove telesne osi." Verjetno velja zelo podobno tudi za Venero.
Pa se nekaj podatkov:
- Venera 225 dni krozi okoli Sonca in 243 dni okoli svoje osi.
- Podobno velja tudi za Merkur: okoli Sonca v 88 dnevih, okoli svoje osi 176 dni.
Zanimiva spletna stran o planetih nasega osoncja je Devet planetov.
Lp,
Grofaty
-
alien
hm.....tole glede merkurja ne bo drzalo.Kolikor vem merkur nima daljsega obhodnega caša okoli sonca kot pa vrtilni cas.To je res da potreboje 88 dni okoli sonca,vrtilni cas pa je dosti manjsi (okoli 59 dni),tako da bo to tezko drzalo, da bi bil vzrok mocna soncna gravitacija,ker potemtakem bi moral biti vrtilni cas okoli svoje osi se veliko daljsi ker je še toliko blizji soncu.Tudi to ne bi povsem drzalo,da je venera edini planet,ki se giblje retrogradno (os pod kotom 178 stopinj),tudi za plutona bi lahko rekli da se giblje proti Z samo da bolj krivo pod kotom 57,5 stopinj,tudi pri uranu je bolj proti Z kot pa V.
-
alien
-
alien
Ja, alien imaš prav glede podatkov Merkurjevega tira. Njegov obhodni čas je enak 87h 13m, njegova vrtilna doba pa je res 58d 15h 30m 31,68s.
Številka 176 dni je naredila zmedo. Pa se tudi nanaša na Merkur in sicer toliko traja Sončev dan za opazovalca na Merkurjevi površini. To se pravi navidezni prehod Sonca preko poldnevnika. Ker ima Merkur tako zelo izsredni eliptični tir, pa še zelo blizu Sonca je, se Sonce za opazovalca na Merkurju giblje nekaj časa celo nazaj po nebu. Približno štiri dni preden je Merkur v prisončju je njegova tirna (krožilna) hitrost enaka vrtilni hitrosti. Ko pa se Merkur res najbolj približa Soncu, pa je njegova tirna hitrost večja od rotacijske in Sonce se giblje retrogradno. Štiri dni zatem pa Sonce spet navidezno potuje po nebu podobno kot pri nas na Zemlji.
Do leta 1965 so mislili, da Merkur kaže Soncu vedno isti obraz, da sta torej tirna in vrtilna hitrost enaki. Sta pa v razmerju 3/2, Merkur se trikrat zavrti v času, ko dvakrat obkroži Sonce. Ker je tako zelo blizu Sonca, so ga težko opazovali in še takrat, ko je bil v najbolj ugodnem položaju za opazovanje, je kazal isti del površine, zato so mislili, da je v resnici tako, ne samo navidezno za nas.
Tudi na Zemlji se seveda pojavljata za 'dan' dve številki (oziroma še nekaj več). Vrtilna doba (zvezdni dan), ki znaša 23h 56m 4,09074s je krajša od (Sončevega) dne, ki je čas po katerem naravnavamo ure, torej 'natančno' 24h. Seveda to je v bistvu srednji Sončev dan, ker se dan zaradi Zemljinega eliptičnega tira skozi leto spreminja in tudi Zemlja ima v skladu s Keplerjevimi zakoni na svojem tiru različne hitrosti okoli Sonca. Mislim, da se Sončev dan na Merkurju tudi spreminja skozi leto, čeprav je malo nerodno o tem tako govoriti, saj traja dlje kot njegovo leto. Kot vemo, pa se tudi prisončje Merkurja zaradi bližine Sončevega gravitacijskega polja suče v skladu z Einsteinovo splošno teorijo relativnosti. Vendar hitrost Merkurja v prisončju verjetno ostaja vedno ista, ker je njegov tir zelo stabilen. Če pa zna kdo to podkrepiti (ali ovreči) s kakšnim računom, je seveda dobrodošel.
Merkur je sicer neka skala tam v bližini Sonca, vendar je še kako zanimivo nebesno telo. Sedaj na Discoveryju potekajo oddaje o planetih in v prvi so lepo prikazali kako sploh niso pričakovali kraterjev preden niso leta 1974 poslali edine vesoljske sonde do sedaj Mariner 10 in kako so bili presenečeni, saj jih je v izobilju...
Planet Merkur so poznali že Sumerci in ga imenovali Ubu-idim-gud. Najstarejše podatke o njegovem gibanju pa so nam zapustili Babilonci, ki so mu rekli gu-at ali gu-utu. Stari Grki so imeli dve imeni zanj, Apollo, kadar je bil viden zjutraj pred vzhodom Sonca in Hermes, ko je bil viden zvečer pred zahodom. Podobno kot mi rečemo zvezda Danica in Večernica za Venero. Vedeli pa so, da gre za isto nebesno telo. Nekateri pa še danes pri nas tudi za Venero tega ne vedo..... Heraklit, grški filozof in astronom je bil celo prepričan, da notranja planeta Merkur in Venera krožita okoli Sonca in ne okoli Zemlje, kot so menili tedaj za večino planetov.
NASA je odobrila odpravo za raziskavo Merkurja. Imenovali so jo MESSENGER (MErcury Surface, Space ENvironment, GEochemistry, and Ranging). Na svojo pot se bo odpravila naslednje leto 2004, Merkur pa bo dosegla leta 2009. Japonska in ESA pa bosta poslali skupno odpravo leta 2010. Upam tudi, da bo do tedaj tudi naša mala deželjica Slovenija vključena v ESO in da bo kakšen član kvarkadabre ESIN strokovnjak vesoljskih znanosti ali pa celo ESIN 'slowenyanavt'.
Številka 176 dni je naredila zmedo. Pa se tudi nanaša na Merkur in sicer toliko traja Sončev dan za opazovalca na Merkurjevi površini. To se pravi navidezni prehod Sonca preko poldnevnika. Ker ima Merkur tako zelo izsredni eliptični tir, pa še zelo blizu Sonca je, se Sonce za opazovalca na Merkurju giblje nekaj časa celo nazaj po nebu. Približno štiri dni preden je Merkur v prisončju je njegova tirna (krožilna) hitrost enaka vrtilni hitrosti. Ko pa se Merkur res najbolj približa Soncu, pa je njegova tirna hitrost večja od rotacijske in Sonce se giblje retrogradno. Štiri dni zatem pa Sonce spet navidezno potuje po nebu podobno kot pri nas na Zemlji.
Do leta 1965 so mislili, da Merkur kaže Soncu vedno isti obraz, da sta torej tirna in vrtilna hitrost enaki. Sta pa v razmerju 3/2, Merkur se trikrat zavrti v času, ko dvakrat obkroži Sonce. Ker je tako zelo blizu Sonca, so ga težko opazovali in še takrat, ko je bil v najbolj ugodnem položaju za opazovanje, je kazal isti del površine, zato so mislili, da je v resnici tako, ne samo navidezno za nas.
Tudi na Zemlji se seveda pojavljata za 'dan' dve številki (oziroma še nekaj več). Vrtilna doba (zvezdni dan), ki znaša 23h 56m 4,09074s je krajša od (Sončevega) dne, ki je čas po katerem naravnavamo ure, torej 'natančno' 24h. Seveda to je v bistvu srednji Sončev dan, ker se dan zaradi Zemljinega eliptičnega tira skozi leto spreminja in tudi Zemlja ima v skladu s Keplerjevimi zakoni na svojem tiru različne hitrosti okoli Sonca. Mislim, da se Sončev dan na Merkurju tudi spreminja skozi leto, čeprav je malo nerodno o tem tako govoriti, saj traja dlje kot njegovo leto. Kot vemo, pa se tudi prisončje Merkurja zaradi bližine Sončevega gravitacijskega polja suče v skladu z Einsteinovo splošno teorijo relativnosti. Vendar hitrost Merkurja v prisončju verjetno ostaja vedno ista, ker je njegov tir zelo stabilen. Če pa zna kdo to podkrepiti (ali ovreči) s kakšnim računom, je seveda dobrodošel.
Merkur je sicer neka skala tam v bližini Sonca, vendar je še kako zanimivo nebesno telo. Sedaj na Discoveryju potekajo oddaje o planetih in v prvi so lepo prikazali kako sploh niso pričakovali kraterjev preden niso leta 1974 poslali edine vesoljske sonde do sedaj Mariner 10 in kako so bili presenečeni, saj jih je v izobilju...
Planet Merkur so poznali že Sumerci in ga imenovali Ubu-idim-gud. Najstarejše podatke o njegovem gibanju pa so nam zapustili Babilonci, ki so mu rekli gu-at ali gu-utu. Stari Grki so imeli dve imeni zanj, Apollo, kadar je bil viden zjutraj pred vzhodom Sonca in Hermes, ko je bil viden zvečer pred zahodom. Podobno kot mi rečemo zvezda Danica in Večernica za Venero. Vedeli pa so, da gre za isto nebesno telo. Nekateri pa še danes pri nas tudi za Venero tega ne vedo..... Heraklit, grški filozof in astronom je bil celo prepričan, da notranja planeta Merkur in Venera krožita okoli Sonca in ne okoli Zemlje, kot so menili tedaj za večino planetov.
NASA je odobrila odpravo za raziskavo Merkurja. Imenovali so jo MESSENGER (MErcury Surface, Space ENvironment, GEochemistry, and Ranging). Na svojo pot se bo odpravila naslednje leto 2004, Merkur pa bo dosegla leta 2009. Japonska in ESA pa bosta poslali skupno odpravo leta 2010. Upam tudi, da bo do tedaj tudi naša mala deželjica Slovenija vključena v ESO in da bo kakšen član kvarkadabre ESIN strokovnjak vesoljskih znanosti ali pa celo ESIN 'slowenyanavt'.
-
Miran