Kvarkadabra forum

Živjo.

Zanima me, zakaj planeti krožijo ravno po elipsi in ne po tirih v obliki kroga?

lp, Blaž

Krog je poseben primer elipse. Ce samo v posebnem primeru ko je hitrost, smer in razdalja perfektno naciljana dobis krog. Ostali primeri pomenijo bodisi da imas premalo ali prevec zaleta da bi ohranil razdaljo od srediscne zvezde (katerokoli tocko tira ze gledas).

Poglej si tukaj:
http://www.youtube.com/watch?v=GcKiG-CuvtA
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/kepler.html

Poskusi:
http://galileoandeinstein.physics.virgi ... epler6.htm

Kolikor razumem je eliptično gibanje pravzaprav pogoj, da je planetarna krožnica v balansu z zvezdo. Zanima pa me, kdaj je
Pri nas poletje, oz. zima? Ko je zemla v perigeju, ali apogeju, oz. nekje vmes. Se pravi severna polobla. Kaj bi bilo, če bi
bila krožnica popolen krog? A bi planeti spiralno padali proti zvezdi, ali bi vseeno obdržali stabilno krožnico?

Mislim da si nekaj zmesal. Govoris kot da bi nekdo v naprej dolocil tir po katerem se planet giblje. Giblje se cisto po Newtonovem zakonu: sila povzroca pospesevanje in za tako odvisnost sile od oddaljenosti kakrsno daje gravitacijski zakon, bo planet vedno zavil po elipsi (ali, ce ima previsoko hitrost, pobegnil po hiperboli in nikoli vec prisel nazaj). Tako kot recimo pri metu vedno dobis parabolicen tir. Spiralno padanje se ne more zgodit pod vplivom gravitacijske sile (to niti ne bi ohranjalo energije). No, lahko se zgodi ce imas bolj kompleksne procese kot so plimske sile, deformacije planeta itd... ce je pa popolna krogla imas pa samo newtonov gravitacijski zakon in to je to.

Mislim da je za severno poloblo tako, da je pozimi zemlja najblizje soncu. Posledicno je zima rahlo milejsa in krajsa (planet blizje soncu potuje hitreje), poletje je pa tudi malo hladnejse in malo daljse. Razlike seveda niso velike, ker je ekscentricnost elipse zelo majhna.

Efekt se vidi tudi, ce pogledas dolzine letnih casov v dnevih: pomlad in poletje sta daljsa kot jesen in zima.

Aniviller hvala za pojasnilo.