Mislim, da gre pri tem zakaj Luno dojamemo večjo, kot je v resnici, za kombinacijo loma svetlobe in optične prevare. Opazovanja opravljena z inštrumenti pravijo, da je na otip ta naš satelit vedno enako velik, ne gleda na to, da ga na horizontu opazujemo za kak polmer Zemlje dlje kot v zenitu in ne glede na to, da na horizontu slika prečka večjo maso zraka da pride do očesa. Ne razumem pa, kako je možno, če se obrnemo na glavo pa se recimo postavimo na kraj, kjer nebotičnik prekrije Luno na horizontu... pa recimo da jo prekrije ravno prav, to je tako da se Luna cela skrije za nebotičnik... potem pa, ko nam je vsa kri že stekla v glavo, se postavimo nazaj na noge in zdaj vidimo Luno večjo in Luna gleda izza nebotičnika iz vsake strani po en krajec. Kaj to pomeni, da lahko gledamo okoli vogala?
