Kvarkadabra forum

no to me zanima!

kaj bom izgubljala besede
poglejte si stran:
http://itss.raytheon.com/cafe/qadir/q2915.html
Lp

O hitrosti gravitacije je nekaj napisano tudi na Kvarkadabri:
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... tacija.htm

January 7, 2003 so prvič izmerili hitrost gravitacije z 20% možnostjo odstopanja:

http://www.nrao.edu/pr/2003/gravity/

Jaz pravim, da čez c ne gre

Bi bilo pa zanimivo, če bi bila neskončno ali nekaj 1000x hitrejša od c. Bi lahko pogruntali hitrejšo vrsto komunikacije. Kar smo videli že v marsikaterem ZF filmu. Ampak vse zgleda, da temu ne bo tako...

ali lahko detektiramo, karkoli kar je hitrejše od c ?

hitrost gravitacije je neskončna.
sila gravitacije je lastnost mase
in zato je vpliv gravitacije hkraten s pojavom mase.

solarsystemfil napisal/-a:ali lahko detektiramo, karkoli kar je hitrejše od c ?

Lahko, vendar ni nič hitrejše od c.

solarsystemfil napisal/-a:hitrost gravitacije je neskončna.

Ne, gravitacija se širi največ s svetlobno hitrostjo.

solarsystemfil napisal/-a:hitrost gravitacije je neskončna.

To je teorija iz knjige Planet treh sonc Vladimirja Babule. Znanstvena fantastika.

sila gravitacije je lastnost mase in zato je vpliv gravitacije hkraten s pojavom mase.

In katera masa se pojavi z neskončno hitrostjo?

solarsystemfil napisal/-a:hitrost gravitacije je neskončna.
sila gravitacije je lastnost mase
in zato je vpliv gravitacije hkraten s pojavom mase.

Očitno si glede razumevanja gravitacije ostal pri Newtonu. Če bi količkaj poznal splošno teorijo relativnosti, ki je trenutno najbolj pravilen opis gravitacije, bi vedel, da so gornje trditve zgrešene.

Kako pa bi detektiral karkoli kar je hitrejše od svetlobe?

solarsystemfil napisal/-a:Kako pa bi detektiral karkoli kar je hitrejše od svetlobe?

Primer z nevtrini: Poznaš čas (do nanosekunde natančno) kdaj so iz CERN-a odšli, poznaš razdaljo od CERN-a do Gran Sasso laboratorija, poznaš čas prihoda (do nanosekunde natančno) in preko preposte enačbe \(v=\frac{\Delta l}{\Delta t}\) dobiš hitrost. Če je ta večja kot svetlobna si detektiral delce, ki imajo nadsvetlobno hitrost. To pa se seveda še ni zgodilo.

Motore napisal/-a: To pa se seveda še ni zgodilo.

No ja, v omenjenem primeru se je zgodilo natanko to...
Ampak so kasneje odkrili napako....

Lep dan vsem...

Pogled v vesolje(v delce) je zaenkrat pogled skozi lastnosti EM valovanja in le to je v hitrosti omejeno [0,c0]

torej so meje hitrosti detekcije omejene na interakcije:
- foton-foton ( max c=c0)
- foton-snov ( v<c0),

po mojem ne moreš detektirat ničesar z v>c0

Torej lahko eksaktno rečeš le,
da je hitrost gravitacijske sile velika najmanj x (izmerek iz meritev)
ne moreš jo pa omejit navzgor,
saj ne poznaš še merila, da bi lahko ugotovil zgornjo mejo.

splošna teorija relativnosti pravi, da masa ukrivi prostor.
In pravi, da se v bližini svetlobne hitrosti delcu ne povečuje njegova energija tako kot v klasični mehaniki,
ampak je ta odvisnost druga, saj je delec tedaj v bližini svoje limite in se bo začel spreminjat (razpadat v manjše delce ali pa bo prišlo do interakcije z drugimi delci oz. fotoni).
Tako se tudi število osnovnih delcih (foton, gluon, mion, nevtrino...) bolj kot se delec približuje c0 veča oz. spreminja in je neverending story , seveda pa se je pri tem potrebno izogniti izgubi delca ( razpada ,interakcije pri prenizki hitrosti).
Kar pa pomeni so meje detekcije osnovnih delcev trenutno meje npr. Cern-a.
Zgradimo še malo večji pospeševalnik,
izboljšajmo še malo merilno proceduro pa bomo dobili spet nove osnovne delce.

Tako se meni zdi

Bolj slabo se ti zdi:

- meritev hitrosti delca na znani razdalji preko časa preleta, kjer ta čas pomeni razliko časov med detekcijo na končni in detekcijo na začetni točki, s "hitrostjo detekcije" nima zveze, ker gre za dva različna detektorja;

- zgornja meja "hitrosti" gravitacije je omejena: je enaka natanko c;

- protoni ali drugi delci, ki jih pospešujejo v pospeševalnikih do hitrosti blizu svetlobni, se ne "spreminjajo" v nove delce zaradi tega, ker imajo tako hitrost, ampak zaradi trkov z drugimi delci.

Vsaka energijska singularnost v prostoru v svoji okolici ustvari energijsko polje. Električni naboj v svoji okolici ustvari elektrostatično polje, masa (kot oblika energije) pa energijsko polje v obliki gravitacije. Ta energijska polja med delci ustvarjajo bodisi odbojno bodisi privlačno silo. Dva enako polarizirana električna naboja se na primer med sabo odbijata.

Za razumevanje gravitacije moramo ločevati med pozitivno obliko energije, ki je vsebovana v masnem delcu in vezalno energijo masnega delca, ki pa predstavlja negativno obliko energije. Pozitivne oblike energije masnega delca v svoji okolici ustvarjajo energijsko polje, ki masna delca odbija. Negativne oblike energije v masnem delcu (vezalna energija) pa v svoji okolici ustvarjajo svoje energijsko polje, ki pa masna delca privlači. (negativni električni naboj ni negativna oblika energije!!! – glej poglavje Gravitacija v knjigi Zastrto vesolje).

Ker v snovi prevladuje vezalna energija (negativna oblika energije) v odnosu na pozitivne oblike energij, energijsko polje v obliki gravitacije masna delca medsebojno privlači.

Razumevanje gravitacije kot oblike energijskega polja, zelo olajša in poenostavi odgovore na predhodna vprašanja te teme.

pri energijskih singularnostih mi pa res zmanjka tal pod nogami oz. nimam znanja za razumevanje tega pogleda





Glede mej detekcije hitrosti delca, smo pri resoluciji omejeni najmanj s hitrostjo pojava, ki ga izkoristimo pri sinhronizaciji dveh ur.
(to pa je vedno manj kot c0)
Tudi če je med merjenima dogodkoma mnogo večja razdalja, kot je razdalja med urama v času sinhronizacije,
si še vedno zelo daleč od meritve pojava hitrosti višje od c0,
ker se pri doseganju stanja razmaknitve ur nisi mogel izogniti neznanim vplivom
in je tvoja končna natačnost sinhronizacije ur slabša kot ob sinhonizaciji
in je enaka kot če bi uri sinhroniziral na merilnih mestih torej v znatnem razmiku).