Hitrost je menda vektor, ker ima smer in velikost. Pri majhnih vrednostih lahko dve hitrosti vektorsko seštejemo, kar lahko grafično rešimo s poligonom hitrosti. Rezultanta dveh hitosti je diagonala paralelograma. Pri svetlobni hitrosti po Einsteinu, to ne drži, ker bi sicer rezultanta lahko bila večja hitrost od svetlobne. Torej za grafični prikaz rezultante dveh hitrosti c, katerih smeri sta pod ostrim kotom (manjšim od 120 stopinj) ne more biti paralelogram ampak kar krogov izsek. Kar pomeni, da bi dve svetlobni hitrosti, ki delujeta pod ostrim kotom dali rezultanto, ki bi bila enaka c. Ker pa bi po nekakšni logiki moral grafični model veljati za vse ostale primere vsaj do iztegnjenega kota, bi to pomenilo, da v vsakem primeru dasta dve svetlobni hitrosti, ki delujeta na objekt vektorski seštevek enak hitrosti svetlobe tudi če si delujeta v nasprotni smeri.
Mi kdo lahko dokaže, da razmišljam napačno?
absolutna hitrost
-
morphoid
Hitrost seštevamo po formuli, ki je napisana tukaj:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... trosti.htm
Kako si preišel do krožnega izseka?
1. Po tej teoriji bi se moralo vse hitrosti, ki so večje od 0, seštevati po izseku.
2. Izsek ima ploščino, torej 2 dimenziji, medtem ko ima hitrost 1D.
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... trosti.htm
Kako si preišel do krožnega izseka?
1. Po tej teoriji bi se moralo vse hitrosti, ki so večje od 0, seštevati po izseku.
2. Izsek ima ploščino, torej 2 dimenziji, medtem ko ima hitrost 1D.
-
Zweistein
Pentium hvala za Lorenzove enačbe, te uporabljamo, ko so hitrosti malo manjše od c in še v smeri potovanja.
Pri mojem problemu, je stvar taka imamo dve hitrosti c, ki imata prijemališče v skupni točki in delujeta na primer druga na drugo pod pravim kotom. Rezultant dveh vektorjev je c . 1.42 (kvadratni koren iz 2), kar bi bilo grafično ponazorjeno s kvadratom z osnovo c in diagonalo, ki je rezultat, ker pa je c absolutna hitrost, rezultat lahko grafično ponazorimo s krožnim izsekom. V tem primeru s četrtino kroga. Očitno se rezultati, ki jih je neskončno veliko nahajajo med ravnima robovoma krogovega izseka in so vsi enaki c.
To je problem, ki sem si ga zastavil, pa bi prosil, da me popravite in dopolnite. Hvala!
Pri mojem problemu, je stvar taka imamo dve hitrosti c, ki imata prijemališče v skupni točki in delujeta na primer druga na drugo pod pravim kotom. Rezultant dveh vektorjev je c . 1.42 (kvadratni koren iz 2), kar bi bilo grafično ponazorjeno s kvadratom z osnovo c in diagonalo, ki je rezultat, ker pa je c absolutna hitrost, rezultat lahko grafično ponazorimo s krožnim izsekom. V tem primeru s četrtino kroga. Očitno se rezultati, ki jih je neskončno veliko nahajajo med ravnima robovoma krogovega izseka in so vsi enaki c.
To je problem, ki sem si ga zastavil, pa bi prosil, da me popravite in dopolnite. Hvala!
-
Zweistein
Hvala Pentium za sodelovanje. Ker je svetlobna hitrost absolutna, se tako verjetno tudi obnaša. Mogoče izgleda noro, toda po tem modelu - če bi seveda bil pravilen, bi bila rezultanta dveh vektorjev hitrosti c nov vektor c, ki pa ne bi imel določene smeri v ravnini. Določeno bi imel samo velikost in sicer c, saj je verjetnost, da bo rezultanta hitrosti delovala nazaj enaka kot naprej., ali kamerkoli v isti ravnini.....ali je to potrditev, da je lahko nekaj končnega kot je c predstavljeno kot neskončno? Saj vse Einsteinove formule nas silijo pri v=c deliti neko vrednost z nič, kar pa je nesmisel. To sicer dokazuje da za snovene - masne stvari velja, da je lahko v<c. Tudi kontrakcija dolžine blizu c povzroči, da stvari izginjajo iz 3D sistema v 2D sistem. Vemo pa, da liki nimajo mase - verjetno imajo samo energijo, saj potujejo s svetlobno hitrostjo. Upam, da nisem pisal preveč zmedeno.
Mislim da liki nimajo ne mase ne energije, ker v našem prostoru ne obstajajo. So samo abstraktni. Če že pride do kontrakcije dolžine, bi to veljalo za vse 3 dimenzije in tudi za čas, torej bi predmet povsem izginil iz našega sveta.
Brez veze, da se sploh ukvarjaš z masnimi delci, ker ne morejo doseči c.
Bolje da obravnavamo fotone, vendar ne vem, kaj se zgodi, ko se zaletita 2 delca brez mase.
Pa še nekaj: ali bi se dalo v Lorenzove enačbe vstaviti tudi negativne hitrosti, torej zadnje luči pri avtomobilu?
Brez veze, da se sploh ukvarjaš z masnimi delci, ker ne morejo doseči c.
Bolje da obravnavamo fotone, vendar ne vem, kaj se zgodi, ko se zaletita 2 delca brez mase.
Pa še nekaj: ali bi se dalo v Lorenzove enačbe vstaviti tudi negativne hitrosti, torej zadnje luči pri avtomobilu?
-
Zweistein
Pentium je rekel: Če že pride do kontrakcije dolžine, bi to veljalo za vse 3 dimenzije in tudi za čas, torej bi predmet povsem izginil iz našega sveta.
To zgornje po klasiki ne drži. Pravijo, da pride do kontrakcije samo v smeri gibanja. To verjetno pomeni, da tudi čas delitira samo v smeri gibanja. Čudno, če stojim v vesoljski ladji, se bi v širino manj staral kot v višino??
Brez veze, da se sploh ukvarjaš z masnimi delci, ker ne morejo doseči c.
Bolje da obravnavamo fotone, vendar ne vem, kaj se zgodi, ko se zaletita 2 delca brez mase.
Nekje sem bral, da se dva fotona, ki imata zelo veliko energijo (gama žarki) ob trku spremenita v elektron in pozitron. Ostali, ki nimajo dovolj energije, se morda ob trku ne izpremenijo???
Kako pa razlagajo mikrovalovanje Velikega poka, ki prihaja z vseh strani k nam in tako ne moremo določiti kje je nastal prapok. Menda se zunanje galaksije oddaljujejo vse hitreje, kar je nekako skregano z gravitacijo, ki bi jih morala zavirati.
Kaj pa, če se naše vesolje že krči? Mislim tako, da je blizu nas močna gravitacija, ki nas pospešuje hitreje od bolj oddaljenih galaksij - zato izmerimo rdeči premik. Za nas se oddaljujejo - lahko pa tudi mi tonemo v nekakšno črno luknjo, ki naj bi po moje ležala med nami in nam približajočimi se galaksijami, ki jih je tudi nekaj. Druge strani ne vidimo, ker svetlobo lovi ta črna luknja, da vidimo pač kot, da se nam vse oddaljeno še bolj oddaljuje.
To zgornje po klasiki ne drži. Pravijo, da pride do kontrakcije samo v smeri gibanja. To verjetno pomeni, da tudi čas delitira samo v smeri gibanja. Čudno, če stojim v vesoljski ladji, se bi v širino manj staral kot v višino??
Brez veze, da se sploh ukvarjaš z masnimi delci, ker ne morejo doseči c.
Bolje da obravnavamo fotone, vendar ne vem, kaj se zgodi, ko se zaletita 2 delca brez mase.
Nekje sem bral, da se dva fotona, ki imata zelo veliko energijo (gama žarki) ob trku spremenita v elektron in pozitron. Ostali, ki nimajo dovolj energije, se morda ob trku ne izpremenijo???
Kako pa razlagajo mikrovalovanje Velikega poka, ki prihaja z vseh strani k nam in tako ne moremo določiti kje je nastal prapok. Menda se zunanje galaksije oddaljujejo vse hitreje, kar je nekako skregano z gravitacijo, ki bi jih morala zavirati.
Kaj pa, če se naše vesolje že krči? Mislim tako, da je blizu nas močna gravitacija, ki nas pospešuje hitreje od bolj oddaljenih galaksij - zato izmerimo rdeči premik. Za nas se oddaljujejo - lahko pa tudi mi tonemo v nekakšno črno luknjo, ki naj bi po moje ležala med nami in nam približajočimi se galaksijami, ki jih je tudi nekaj. Druge strani ne vidimo, ker svetlobo lovi ta črna luknja, da vidimo pač kot, da se nam vse oddaljeno še bolj oddaljuje.
-
Gost
zdaj se bom kar vmešala v temo kr ne vem kam bi zaboga postavila svoje vprašanje....sicer sm velik laik v fiziki, razmišljam predvsem kot filozof, a zanima me, kako dokazati da svetlobne hitrosti res ne moremo doseči? baje naj bi se to dalo iz smae enačbe E=mc2 a nekako nisem do tega zaključka prišla....
razložili so mi, da če vložiš neskončno energije da potem če to neskončnost deliš z nekim končnim številom (svetlobna hitrost na kvadrat) da vseeno dobiš ven rezultat neskončnost..ampak ali to dejansko dokazuje da pa svetlobne hitrosti, ki pa je končno število (četudi veliko..) ne moremo doseči, da bi se gibali z njo? ker če je ne moremo, potem se brezvez prepiramo kako pa bi bilo če bi jo lahko....? hvala
razložili so mi, da če vložiš neskončno energije da potem če to neskončnost deliš z nekim končnim številom (svetlobna hitrost na kvadrat) da vseeno dobiš ven rezultat neskončnost..ampak ali to dejansko dokazuje da pa svetlobne hitrosti, ki pa je končno število (četudi veliko..) ne moremo doseči, da bi se gibali z njo? ker če je ne moremo, potem se brezvez prepiramo kako pa bi bilo če bi jo lahko....? hvala