Rozman, nehaj že utripanje pripisovati k sagnacovem pojavu.Rozman napisal/-a:Še korekcija mojega prejšnjega zapisa. Meritev interference žarkov se odraža na različnih načinih utripanja interferenčnega signala na detektorju, kadar imata žarka enako hitrost ali kadar imata žarka različni hitrosti. Meritev interference torej omogoča merjenje časovnega zamika žarkov.
Predpostavimo žarka z medsebojno različnima frekvencama in različnima valovnima dolžinama, hitrosti žarkov pa naj bosta enaki. Ob enaki njuni medsebojni hitrosti se bo na primer vrh EM vala enega žarka gibal sinhrono z vrhom EM vala drugega žarka, ne glede na njuni frekvenci in valovni dolžini. Vrha EM valov obeh žarkov se na relaciji od točke A proti točki B gibljeta sinhrono in v točki B ustvarita enake pogoje za interferenčno utripanje, kot v točki A, s tem pa enako frekvenco utripanja, kot v točki A. To lahko preverimo z meritvijo tako, da brez inteferomtra ustvarimo dva ločena žarka različnih frekvenc in valovnih dolžin in na različnih oddaljenostih merimo interferenco. Tako ustvarjena žarka imata nedvomno enako hitrost.
V primeru različnih hitrosti žarkov se fazna razlika med žarkoma z razdaljo povečuje. V točki B zato zaznamo večjo frekvenco utripanje žarka, kot v točki A.
Izmerjeni različni frekvenci utripanje interferenčnega signala po eni strani dokazujeta različni hitrosti žarkov na relaciji od točka A do točke B. Po drugi strani pa omogoča tudi izračun razlik v hitrostih. Več http://www.frozman.si/pdf/SAGNAC.pdf
stoplak napisal/-a:Ker sagnacov pojav ne temelji na dopplerjevem pojavu, je za spremembe frekvenc kriva sama izvedba interferometera. Če razdvojena žarka združiš na zunanjih mirojočih optičnih komponentah (žarek pri merjenju ne bo kontinuiran), bo prišlo do razlike frekvenc žarkov.