Če je na sliki točka B območje velike gravitacije, npr kvazar, A pa območje manjše gravitacije, npr. Zemlja, meritve pokažejo, da ima svetloba v točki A večjo valovno dolžino, kot v točki B.
Svetlobo v obeh točkah naj hkrati opazuje opazovalec na levi. Opaža, da gre skozi točko A v nekem času opazovanja natanko toliko valov svetlobe, kot skozi točko B. Valovanje lahko opazuje ure, dneve, leta, … in ne glede kako dolgo opazuje, v opazovanem obdobju opazi v obeh točkah enako število prehodov EM valov. Med točkama A in B se namreč noben val ne izgubi in noben val na novo ustvari. Kolikor jih v opazovan sektor med točkama A in B vstopa, natanko toliko jih tudi izstopa.
Kako pa je s potekom časa v navedenih točkah? Čas je način merjenja pogostosti opazovanih dogodkov (na primer v točki A in B). Ker v tem primeru pogostost prehodov EM valov skozi točki A in B primerjamo neposredno, odpade potreba po ugotavljanju hitrosti poteka časov v opazovanih točkah.
Opazovalec torej opazi enako frekvenco svetlobe v obeh točkah, opazi pa različno valovno dolžino svetlobe v eni in drugi točki. V točki A manjšo valovni dolžino, kot v točki B.
Če se zaradi spremembe gravitacijskega polja spreminja valovna dolžina svetlobe na njeni poti, ne pa frekvenca, se torej z zmanjševanjem gravitacije povečuje hitrost svetlobe. Hitrost svetlobe na poti iz kvazarja do nas se povečuje.
Iz nebesnih teles z zelo veliko gravitacijo, kot je kvazar (ali aktivno galaktično središče), lahko prispe svetloba z zelo velikim rdečim zamikom. Ta velik redči zamik pa ne pomeni niti velikih hitrosti opazovanega nebesnega telesa, niti velikih oddaljenosti. Pomeni preprosto le veliko gravitacijo na izvoru svetlobe.
Nekaterim kvazarjem se močno spreminja izsev. Kvazar v tem primeru ustvarjata dve zvezdi različnih mas, tako da ena zvezda kroži okrog druge na način, da ciklično prehaja iz močne gravitacije v šibkejšo gravitacijo in obratno. Prehodi med različnimi gravitacijami pomenijo različne hitrosti svetlobe iz kvazarja ob prispetju do Zemlje.
Diagram prikazuje odvisnost hitrosti svetlobe iz kvazarja na poti proti Zemlji v odvisnosti od časa. V času, ko je krožeča zvezda v močnejšem gravitacijskem polju druge zvezde (v točki B) na Zemljo prispe njena svetlobo z večjo hitrostjo, kot takrat, ko se krožeča zvezda nahaja v šibkejšem gravitacijskem polju (točki A).
Ker se hitrost svetlobe s časom ciklično spreminja, se na Zemlji v nekem obdobju svetlobni tok zgosti, v naslednjem obdobju pa razredči. Te spremembe hitrosti svetlobe pa povzročajo utripanje kvazarja, podobno, kot se dogaja utripanje dvojne zvezde, kot ga poznamo pod pojmom kefeide.
Ti pojavi so podrobno opisani v knjigi Zastrto vesolje
