Stran 2 od 2

Re: Obločni plamen

Objavljeno: 18.5.2013 18:52
Napisal/-a Motore
Če bi bilo tako kot je v animaciji, bi lahko hkrati videl zvezdo, ko je pri kroženju najbližje tebi in ko je najdlje od tebe. Torej bi pri eni zvezdi, ki kroži, videl dve oz. zelo popačeno sliko. Se to zgodi? Ne, torej ta teorija odpade.

Jaz seveda ne bom iskal argumentov, ki specifično govorijo proti tvoji teoriji pri GRB. Zame je dovolj zgovoren podatek, da izračuni, ki upoštevajo PTR se skladajo z eksperimentalnimi podatki, izračunov, ki bi prišli do enakih podatkov glede na tvojo teorijo pa ni. No, še vedno čakam tvoje. Bo kaj ali smo spet pri nekem miselnem poskusu?

Re: Obločni plamen

Objavljeno: 18.5.2013 19:54
Napisal/-a Rozman
Motore - … videl zelo popačeno sliko. Se to zgodi? Ne, torej ta teorija odpade.
Popačenja so opazna. Še večje popačenje, kot pri vrteči zvezdi, se dogodi pri dvojni zvezdi. V knjigi imam na straneh 248-251 izračun, kako zgleda tako popačenje v primeru dvojne zvezde. Izračun daje presenetljiv rezultat in sicer, da so kefeide nič drugega kot oddaljene dvojne zvezde. Izračunana svetlost oddaljene dvojne zvezde namreč v celoti sovpada z opaženimi lastnostmi utripanja kefeid.

Re: Obločni plamen

Objavljeno: 18.5.2013 20:26
Napisal/-a Motore
Zdaj si izmišljuješ še nova nebesna telesa? Kefeide dokazano niso dvojne zvezde, ampak enojne. Res je, da nekatere Kefeide (recimo OGLE-LMC-CEP0227) imajo tudi kakšne partnerice, ampak ta partnerica ni Kefeida saj ne utripa.

Re: Obločni plamen

Objavljeno: 18.5.2013 20:39
Napisal/-a igy
Laično razmišljanje: če Rozmanova teorija drži, potem moramo opaziti ovalnost zvezd, ker bi fotoni zaradi različnih hitrosti bili prisotni na celotni ravnini, po kateri kroži zvezda.
Drži?

Re: Obločni plamen

Objavljeno: 19.5.2013 8:38
Napisal/-a Rozman
Igy - bi fotoni zaradi različnih hitrosti bili prisotni na celotni ravnini, po kateri kroži zvezda
Igy, točno tako - fotone 'vidimo' po celotni krožnici dvojne zvezde. So pa te dvojne zvezde že toliko oddaljene, da obe zvezdi skupaj vidimo kot eno točko in ne vidimo krožnic. Drugo, kar se dogodi je, da se svetlost te krožnice vsake od zvezd (če bi jih ločeno videli) s časom spreminja in je različna na različnih delih krožnice. Obe zvezdi skupaj vidimo torej kot utripanje ene same točke. Po izračunih je to utripanje tako zelo podobno utripanju kefeide, da na osnovi opazovanja skozi teleskop ne moremo ločevati med kefeido in dvojno zvezdo. Iz tega razloga celo menim, da kefeide mogoče sploh ne obstajajo, da so to dvojne zvezde. Seveda to velja za dovolj oddaljene dvojne zvezde.