obrazložitev definicije "Bog je...."

Posebna in splošna teorija relativnosti
Odgovori
Roman
Prispevkov: 6429
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a Roman »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Tudi za kakšno zapoved AKSIOM, se svoboda najde
Pokaži mi svobodo v Evklidovih aksiomih, ali pa v Peanovih.
Samo poglej in bi moral začutiti svobodnega človeka.
Hočeš reči, da si je Evklid svobodno zamislil, da je premica določena z dvema točkama? Kakor da bi si lahko svobodno zamislil tudi drugače?
Misliš, tisto o preveč domišljije?
Kaj pa drugega?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8005
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:Hočeš reči, da si je Evklid svobodno zamislil, da je premica določena z dvema točkama?
Točno tako. :wink:
Roman napisal/-a:Kakor da bi si lahko svobodno zamislil tudi drugače?
Seveda bi si lahko, vendar mu žal ni uspelo. Pravi hit bi bil, če bi rekel, bodi točka in bodi vektor, a ne?

Vektorji
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Misliš, tisto o preveč domišljije?
Kaj pa drugega?
Samo preverjam. :wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8005
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a bargo »

shrink napisal/-a:bargo, bargo, bargo, kajti še vedno ni jasno, da napake pri sprejemanju/zavračanju statističnih hipotez niso napake metode, ampak napake, ki izvirajo iz vhodnih podatkov (vzorca)?
Še kako mi je jasno. :mrgreen:
shrink napisal/-a: A ti ni jasno, da ko večamo vzorec, da se napaka manjša? In ja, tudi napako 2. vrste se da izmeriti in izračunati ter jasno obvladovati.
Vsekakor, samo vzorec mora biti dovolj velik, najbolje je, če je kar celota! :wink:
shrink napisal/-a: V splošnem pa so tvoji očitki statističnim metodam ekvivalentni očitkom numeričnim metodam, češ, tudi te dajo rešitve z določeno natančnostjo oz. napako.
Bi lahko tako rekla, če imaš v mislih iraconalna števila, če izpostavim PI.

Končnost se konča z obsegom kroga! :wink:

It No Pretty

No it no pretty out there at al
lSo many rise so many fall
So many standing in the middle of despair
Nobody care nobody see it clear

Roman
Prispevkov: 6429
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Seveda bi si lahko, vendar mu žal ni uspelo.
Kako bi si lahko? Kako mu ni uspelo?
Pravi hit bi bil, če bi rekel, bodi točka in bodi vektor, a ne?
Seveda ne. Matematika se ne ustvarja tako.
Vsekakor, samo vzorec mora biti dovolj velik, najbolje je, če je kar celota! :wink:
Opiši mi celoto pri metanju kovanca ali kocke.
Končnost se konča z obsegom kroga!
:?: Mar je obseg kroga neskončen?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8005
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Seveda bi si lahko, vendar mu žal ni uspelo.
Kako bi si lahko? Kako mu ni uspelo?
Pravi hit bi bil, če bi rekel, bodi točka in bodi vektor, a ne?
Seveda ne. Matematika se ne ustvarja tako.
Vsekakor, samo vzorec mora biti dovolj velik, najbolje je, če je kar celota! :wink:
Opiši mi celoto pri metanju kovanca ali kocke.
Končnost se konča z obsegom kroga!
:?: Mar je obseg kroga neskončen?
Ah, Roman. Ne da se mi več, bova drugič nadaljevala. Se ti zahvaljujem za trud. :)

Domišljija je pomembna, zelo pomembna. Seveda se ne ustvarja z domišljijo, z domišljijo se kreira. Samo poglej Alberta, vse si je izmislil, celo notacijo. :wink:
Abstratna neskončnost, postaja počasi realna nedoumljivost. Saj je vendar vse končno okoli nas, a ne?. :wink:

Roman
Prispevkov: 6429
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Ne da se mi več, bova drugič nadaljevala.
Verjamem. Nekateri sogovorniki smo težki, morda celo zateženi.
Seveda se ne ustvarja z domišljijo, z domišljijo se kreira.
Ustvarjanje=kreiranje.
Samo poglej Alberta, vse si je izmislil, celo notacijo.
Pravzaprav relativno zelo malo, skoraj nič. Stal je na ramenih velikanov.
Abstratna neskončnost, postaja počasi realna nedoumljivost.
Je nedoumljivost realna stvar? Mislim, predmet realnega sveta?
Saj je vendar vse končno okoli nas, a ne?
Tako kaže.

merengue
Prispevkov: 10
Pridružen: 26.7.2013 12:26

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a merengue »

Nietzsche: "Bog je mrtev."

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a problemi »

merengue napisal/-a:Nietzsche: "Bog je mrtev."
Prepričan sem, da veš komu in zakaj je to Nietzsche izrekel.

Ampak, če pustiva ob strani komu je letel ta znameniti: "Bog je mrtev.", si verjetno glede te izjave opazil nekaj kar malce bega, namreč da je, preden je umrl, Bog vendarle bil živ.

Seveda pa je nujno ugotoviti, kdo ali kaj je živ oziroma mrtev in predvsem, kako* je živ?

"O, bratje, Bog, ki sem ga ustvaril, je bil delo in blaznost človeka, kakor vsi bogovi..."
"Mrtvi so vsi bogovi, in sedaj hočemo, da živi nadčlovek. Ali, da vam čisto odkrijem svoje srce, prijatelji, če bi bili bogovi, kako bi jaz mogel trpeti, da bi jaz ne bil bog? Torej ni bogov!"
(Nietzsche)

*na kakšen način, kaj je tisto kar ga dela (ustvari) živega

merengue
Prispevkov: 10
Pridružen: 26.7.2013 12:26

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a merengue »

Lepo.

Ja, boga je ustvaril in tudi ubil človek, ker ga je prerasel.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a shrink »

bargo napisal/-a:
shrink napisal/-a:A ti ni jasno, da ko večamo vzorec, da se napaka manjša? In ja, tudi napako 2. vrste se da izmeriti in izračunati ter jasno obvladovati.
Vsekakor, samo vzorec mora biti dovolj velik, najbolje je, če je kar celota! :wink:
Ni potrebe: zato metoda podaja napake.
shrink napisal/-a:V splošnem pa so tvoji očitki statističnim metodam ekvivalentni očitkom numeričnim metodam, češ, tudi te dajo rešitve z določeno natančnostjo oz. napako.
Bi lahko tako rekla, če imaš v mislih iraconalna števila, če izpostavim PI.
Uporabljaj prvo osebo ednine: to zgolj sam praviš.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a problemi »

merengue napisal/-a:Lepo.

Ja, boga je ustvaril in tudi ubil človek, ker ga je prerasel.
Prerasel?

Na podlagi česa to utemeljiš? Ali ga ni s tem, ko ga je ustvaril, tudi že prerasel?

Ramiz
Prispevkov: 10
Pridružen: 10.2.2013 18:05

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a Ramiz »

Brez zamere če rečem nekaj( Niče po Vuku)o Ničeu glede odnosa do Boga in nadčloveka. Ničea sem prebral nekoliko-krat,me je frapiral (dopuščam tudi da ga ne dojemam...) No zanima me pa kaj drugi mislijo o odgovoru ki ga je Dostojevski dal Ničeu. Tudi Balzak malo spominja na Rusoa kateri svojega bralca sprašuje kaj bi naredil kadar bi imel možnost da obogati na način da ubije v Kitajski enega starega mandarina.Dovolj je da mu samo poželi da umre nič več mu ni treba narediti niti mu treba kam hoditi. Mandarinu njegovo bogastvo ničemur ne služi,vi pa bi ga uporabili boljše;za razvoj dobrodelnosti,pomoč revnim,zmanjšanje strašno velikim socialnim razlikam v svetu. Bogastvo pri starem mandarinu je mrtvo,a lahko služi ljudski sreči......Obogatiš, pod pogojem da umre stari mandarin. V resnici Balzak kaže:Naša sreče se nahaja v celoti našega bitja. Če naše bitje v celoti ne more sprejeti vse razloge in vse posledice,če ne najde moralnega opravičila za tisto kar delamo,ne more sprejeti niti čin,brez obzira na vse zmožnosti mogoče koristi.Zaradi tega ena Balzakova oseba kaže:"Jaz sem za to da stari Kitajec ostane živ".
Raskoljnikov,oseba iz romana Dosojevskega,sam je pred dilemo:ali treba ubiti babico-vaš če bi drugi od tega imeli koristi? To je vprašanje cilja in sredstev,najbolj staro moralno vprašanje na tej zemeljski obli. Svojim romanom Dostojevski odgovarja na Ničeovu trditev da človek z zelo veliko jako voljo,nadčlovek,ima pravico da služi drugim ljudem,brez obzira če se služi zelo grdimi ali najgršimi sredstvi.Dostojevski kaže: Ne! Moč je nemoral,a morala je bistvo človeka:pravi ljudski moral ne dopušča delati zlo drugem človeku,ne obstajajo razlogi za to brez obzira o kakršnikoli cilju govorimo. Kaj pomeni Zločin? vpraša Raskoljnikov. Povreda ene črke zakona in kri polita. Pa lepo,za to zakonsko črko vzemite mojo glavo,in dosti! No,če pa tako ukrepate ne pozabite da so številni dobrotvori čovečanstva kateri so vzeli oblast z silo morali biti ubiti. Vsi zakonodajalci,nadaljuje Raskoljnikov,in vsi preporoditelji čovečanstva počev od najstarejših,pa do Likurga,Solona.Mohameda,Napoleona i njim podobni,vsi so oni bili zločinci tudi s tem da so dajanjem novih zakonov kršili stare katere je družba spoštovala kot nekaj svetega,ti dobrotvori in utemeljivači čovečanstva so bili strašni krvoloci.
Prejšnji moralisti so vprašanje morale vlekli v zavisnost z obstojem Boga. Če ima Boga ima morale,če ga ni,morala je smešna...... Zdi mi se da danes se ne postavlja vprašanje Boga,morale,humanosti. Važno je postalo edino kakršna je ideološka opredelitev.

Uporabniški avatar
solarsystemfil
Prispevkov: 113
Pridružen: 24.7.2013 17:42

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a solarsystemfil »

Pri definiciji (iskanju) Boga je najpomembnejši sledeči pogoj:

Bog je neskončno sposoben (vsemogočen)in neskončno dober (on je Bog torej ni zlo).

Vsi trenutno znani približki Boga (Buda, Kristus,...) definirani v danes znanih in razširjenih religijah ne zmorejo zadostiti obem predpogojem, saj dopuščajo hkraten obstoj Boga in dogajanje zla.

Vsi smo božji otroci,a kdo bo komu za hrano ni povsem znano.. Znano je le, da nas ima Bog neskončno rad in da se rodimo lačni.

Definiranost matrike oz. pogojenost obstoja ni nikoli neskončna, res pa je, da je determiniranost lahko večja ali manjša, ni za vse enaka niti ni v vseh trenutkih enaka. Torej tudi v vesolju obstojajo na nek način zapori (definiranosti obstoja) oz. v drugi skrajnosti izleti na rajske otoke.

Edina prava Cerkev je posameznikovo telo, edino pravo Sveto pismo je življenje, ki se Ti dogaja. V njem je vsa zadostna informacija, da si razložiš
svoj in vesoljni obstoj. Učenje branja iz te knjige pa poteka do zadnjega diha.

Naše poslanstvo je prva pomoč lastnemu obstoju, kar pa takoj pomeni prvo pomoč okolju, ki Te omogoča.

Vse se beleži, vse je opazovano, a kako se bo vrednotilo in kdaj se bo vrednotilo se ne ve, ve se le, da približno. (primer DNK , njeno točno branje je nemogoče za vse razen za svetlobo.)

Manjkajoče frekvence vseh obstoječih EM so info o obstoječih značilnih razsežnosti snovi. Z širjenjem vesolja se približujemo frekvencam EM v bližini 0, z manjšanjem osnovnih gradnikov pa izboljšujemo resolucijo detekcije (gostimo prostor). Prostor ni prazen je poln, le interakcije (detektorji) niso še razviti.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11587
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a vojko »

solarsystemfil napisal/-a:Pri definiciji (iskanju) Boga je najpomembnejši sledeči pogoj:

Bog je neskončno sposoben (vsemogočen)in neskončno dober (on je Bog torej ni zlo).

Vsi trenutno znani približki Boga (Buda, Kristus,...) definirani v danes znanih in razširjenih religijah ne zmorejo zadostiti obem predpogojem, saj dopuščajo hkraten obstoj Boga in dogajanje zla.

Vsi smo božji otroci,a kdo bo komu za hrano ni povsem znano.. Znano je le, da nas ima Bog neskončno rad in da se rodimo lačni.

Definiranost matrike oz. pogojenost obstoja ni nikoli neskončna, res pa je, da je determiniranost lahko večja ali manjša, ni za vse enaka niti ni v vseh trenutkih enaka. Torej tudi v vesolju obstojajo na nek način zapori (definiranosti obstoja) oz. v drugi skrajnosti izleti na rajske otoke.

Edina prava Cerkev je posameznikovo telo, edino pravo Sveto pismo je življenje, ki se Ti dogaja. V njem je vsa zadostna informacija, da si razložiš
svoj in vesoljni obstoj. Učenje branja iz te knjige pa poteka do zadnjega diha.

Naše poslanstvo je prva pomoč lastnemu obstoju, kar pa takoj pomeni prvo pomoč okolju, ki Te omogoča.

Vse se beleži, vse je opazovano, a kako se bo vrednotilo in kdaj se bo vrednotilo se ne ve, ve se le, da približno. (primer DNK , njeno točno branje je nemogoče za vse razen za svetlobo.)

Manjkajoče frekvence vseh obstoječih EM so info o obstoječih značilnih razsežnosti snovi. Z širjenjem vesolja se približujemo frekvencam EM v bližini 0, z manjšanjem osnovnih gradnikov pa izboljšujemo resolucijo detekcije (gostimo prostor). Prostor ni prazen je poln, le interakcije (detektorji) niso še razviti.
Nekoč je živela stara svinja, ki je imela tri prašičke. Bila je zelo revna, le težko jih je preživljala, zato jih je nekega dne poklicala k sebi in jim rekla: "Ljubi prašički, dovolj ste veliki. Pojdite po svetu in si postavite svoj dom. Glejte, da bo varen in trden, kajti mlademu prašičku se lahko primeri marsikaj. Ne bojte se dela, poslušajte pamet, pa vam bo vse prav dobro šlo."
Tako so prašički odšli po svetu, vsak svojo srečo iskat.
Prvi je šel, šel in srečal moža, ki je nosil slamo. "Lepo te prosim, dobri mož, daj mi to slamo," je rekel prašiček. "Rad bi si postavil hišico." Mož jo je dal in prašiček si je res postavil hišico iz slame.
Zlezel je vanjo, si malo oddahnil, takrat pa je na vrata potrkal volk. "Prašiček, prašiček, le hitro odpri!" "O ne, ne bom! Mi v vsaki ščetinici tenko zveni, da volku ni dobro pogledati v oči!" Volk je bil hud. "Od jeze bom pihnil in hiško odpihnil, še preden prešteješ do tri!" je rekel - in res! Od jeze je pihnil in hiško odpihnil in je pojedel prašička.
Drugi prašiček je šel, šel in srečal moža, ki je nosil šibje. "Lepo te prosim, dobri mož, daj mi to šibje," je rekel prašiček. "Rad bi si postavil hišico." Mož ga je dal in prašiček si je res postavil hišico iz šibja.
Zlezel je vanjo, si malo oddahnil, takrat pa je na vrata potrkal - kdo drug kot volk. "Prašiček, prašiček, le hitro odpri!" "O ne, ne bom! Mi v vsaki ščetinici tenko zveni, da volku ni dobro pogledati v oči!" Volk je bil hud. "Od jeze bom pihnil in hiško odpihnil, še preden prešteješ do tri!" je rekel - in res! Od jeze je pihnil in hiško odpihnil in je pojedel prašička.
Tretji prašiček je šel, šel in srečal moža, ki je vozil opeko. "Lepo te prosim, dobri mož, daj mi to opeko," je rekel prašiček. "Rad bi si postavil hišico." Mož jo je dal in prašiček si je res sezidal hišo iz opeke.
Zlezel je vanjo, si malo oddahnil, a že je pred vrati zopet stal volk. "Prašiček, prašiček, le hitro odpri!" "O ne, ne bom! Mi v vsaki ščetinici tenko zveni, da volku ni dobro pogledati v oči!" Volk je bil hud. "Od jeze bom pihnil in hiško odpihnil, še preden prešteješ do tri!" In volk je pihal in puhal in pihal in puhal - zaman. Hiša je stala, ni se podrla, ni se zatresla, ni se odprla.
Volk je bil hud! "Dobro," je rekel. "Če me ti ne spustiš v hiško, si pa sam poiščem pot. Te že najdem! Te že ujamem! Ooo, volku ne uideš kar tako." In je sklenil, da se do prašička prerine skozi dimnik.
Splezal je na streho, a prašiček je hitro uganil, kaj bi volk rad. Zato je brž podkuril, nad ogenj je postavil največji lonec in v njem zavrel vodo. Volk se je spustil skozi dimnik in padel naravnost v lonec. Tam se je skuhal in prašičku se ga ni bilo več treba bati. Zdaj je imel mir pred njim.
Po tistem je naš prašiček živel srečno in brez skrbi. In kdo ve, morda njegova hiša še danes kje stoji...

Za devetimi gorami stara hišica stoji,
ki nekoč jo nek prašiček zidal je vsaj mesec dni.

Stene so še vedno trdne, tudi streha je še cela,
a pred hišo oče pujsek trem sinovom družbo dela.

Tudi oni bodo zrasli in prav kmalu šli v svet -
in tako ta naša zgodba se ponavlja spet in spet.

Eden si bo hišo zidal, drugi spal bo kar v travi,
vsak po svoje išče srečo, vsak po svoje dom postavi.

"Učenje branja iz te knjige pa poteka do zadnjega diha..." :lol: :lol: :lol:

distraktus
Prispevkov: 272
Pridružen: 5.5.2013 15:59

Re: obrazložitev definicije "Bog je...."

Odgovor Napisal/-a distraktus »

solarsystemfil napisal/-a:Pri definiciji (iskanju) Boga je najpomembnejši sledeči pogoj:

Bog je neskončno sposoben (vsemogočen)in neskončno dober (on je Bog torej ni zlo).
Kako veš, da bog obstaja? Šele potem, ko boš prepričan, da bog obstaja, kako veš, kaj je njemu najpomembnejši pogoj? Nato se vprašaj (če bog obstaja in če ima pogoje), ali je res, da je neskončno sposoben? Kaj šele dober? Mogoče je bog hudič? Mogoče je to sam satan v božji preobleki... Vse je mogoče, ti verski fanatik ti.
solarsystemfil napisal/-a:Vsi trenutno znani približki Boga (Buda, Kristus,...) definirani v danes znanih in razširjenih religijah ne zmorejo zadostiti obem predpogojem, saj dopuščajo hkraten obstoj Boga in dogajanje zla.
Ojoj, tebi pa dogaja.
solarsystemfil napisal/-a:Vsi smo božji otroci,a kdo bo komu za hrano ni povsem znano.. Znano je le, da nas ima Bog neskončno rad in da se rodimo lačni.
Spet, kako veš, da smo vsi božji otroci? In kako veš, da te ima rad? Rodil si se, nisi imel izbire. Umrl boš, nimaš izbire. Torej je slab ta tvoj bogec, kajne?
solarsystemfil napisal/-a:Definiranost matrike oz. pogojenost obstoja ni nikoli neskončna, res pa je, da je determiniranost lahko večja ali manjša, ni za vse enaka niti ni v vseh trenutkih enaka. Torej tudi v vesolju obstojajo na nek način zapori (definiranosti obstoja) oz. v drugi skrajnosti izleti na rajske otoke.
Si pomisli, da bi si poiskal pomoč? Pa ne v cerkvi.
solarsystemfil napisal/-a:Edina prava Cerkev je posameznikovo telo, edino pravo Sveto pismo je življenje, ki se Ti dogaja. V njem je vsa zadostna informacija, da si razložiš
svoj in vesoljni obstoj. Učenje branja iz te knjige pa poteka do zadnjega diha.
Ah, Rode, si to ti? Nisem te prepoznal.

Odgovori