SVETLOBNA HITROST KONČNO PREMAGANA

[Aniviller]

Ocitno je nesporazum (ceprav ne vem kako). Skozi govorim "naprej" za smer avta in "nazaj" za smer topa (in skozi omenjam, da je top usmerjen vzvratno). Nisem si mislil da te bo to tako iz tira vrglo. Krogla ne gre nikoli proti topu, tudi ce gre krogla v smeri avta, se ji top izmika se hitreje, to je cel smisel vsega tega.

[Nande Ninja]

To je jasno, da se top krogli ves čas izmika, vendar mi ni jasno, kako bi sploh lahko šel proti njemu, oziroma v to smer, ki je po mojem mnenju vzvratna. Torej, če bi kroglo izstrelili s hitrostjo 40 km/h in bi se avto peljal 50 mk/h v poskusu, ki smo ga videli na linku, ki ga je prilepil NoSee, da bi šla krogla v levo smer? Torej nazaj proti topu?

[Aniviller]

No ce ti to ni jasno, si pa predstavljaj, da top stoji na tleh in izstreli kroglo v desno s hitrostjo 40km/h. Ti se pa peljes z avtom hitrostjo 50km/h v desno. Jasno je, da bos kroglo prehitel, torej bos videl kroglo it mimo tebe s hitrostjo 10km/h v levo. To kar sem zdaj opisal je povsem isto kot tisto prej.

[Nande Ninja]

Ja, to kar si tukaj opisal je popolnoma jasno, vendar vsekakor ni isto kot tisti poskus.

[Motore]

Ja, to kar si tukaj opisal je popolnoma jasno, vendar vsekakor ni isto kot tisti poskus.

Da bo šla krogla nazaj pomeni, da gre v nasprotni smeri kot gre avto, torej če hočemo, da bo šla nazaj (v nasprotni smeri avta) moramo hitrost avta zmanjšati. Znaš brati?

[Aniviller]

Isto je, ker je enako relativno gibanje. Vseeno je ali gre opazovalec v desno, ali avto s topom v levo. Edina razlika je, kako hitro se giblje cesta glede na oba avtomobila. Ostala fizika je pa enaka. Saj poznas tisto, da ce na zelezniski postaji nisi pozoren na okolico, lahko zamesas ali se je premaknil tvoj vlak ali sosednji, ki ga vidis skozi okno.

[Nande Ninja]

Motore, vse skupaj je ravno obratno. Da gre krogla NAZAJ, pomeni, da mora iti nazaj proti topu, ki je nameščen na avtu, ne pa v nasprotno smer kot gre avto.

Pa si zamisli, da avto stoji in kroglo izstrelimo. Ta krogla ne gre nazaj/vzvratno. Krogla gre naprej. Ne more iti nazaj. Si normalen? Tukaj se je Aniviller narobe izrazil, kar je popolnoma jasno, ti si pa sedaj ponovno podprl narobe utemeljeno poved. Če kroglo izstrelimo v mirojočem avtu, ta ne gre nazaj. Ravno tako, če avtu zmanjšamo hitrost, torej iztrel krogle ima 40 km/h v desno, medtem ko se avto pelje 40 mk/h v levo, smo videli poskus. krogla pade naravnost dol. In če hitrost zmanjšamo na 30 km/h potem ta krogla ne bo šla nazaj, ampak bo šla z verjetno 10 mk/h naprej od topa, oziroma avta. Ne pa nazaj/vzvratno.

Po Anivillerjevi teoriji, bi šla nazaj, če bi hitrost povečal, kar sem mu že razložil in mislim, da sedaj razume. Ti si se pa šele zdaj usedel na najino temo in podprl napačno trditev. Raje se ne mešaj več, ker resnično ne razmeš.

Da gre krogla nazaj ne pomeni, da gre v nasprotni smeri kot avto. Ravno obratno je.

Aniviller, ni to isto, vsaj meni se ne dozdeva tako. Relativno gibanje opazovalca naj bi bilo isto, če tvoja teorija drži. Vendar še nisem nikjer videl dokaza, da bi šla krogla res nazaj.

Kar si napisal o vlaku je jasno, to je res.

[Motore]

Motore, vse skupaj je ravno obratno. Da gre krogla NAZAJ, pomeni, da mora iti nazaj proti topu, ki je nameščen na avtu, ne pa v nasprotno smer kot gre avto.

Očitno imaš težave pri razumevanju najbolj enostavnih stavkov.

Tukaj je pozitivna smer, smer v katero se giblje avto, če zmanjšaš hitrost avta ali povečaš hitrost krogle, bo krogla potovala v negativno smer, torej nazaj. Tako je bilo mišljeno, nevem zakaj ti jasni stavki niso jasni.

[Nande Ninja]

Poglej, če si ti top in izstreliš kroglo, je kakšna možnost, da bo šla krogla nazaj?

Po Anivillerjevi teoriji je to mogoče, torej, če se avto premika hitreje, kot je krogla iztreljena. Napisal je pa, da če gre avto počasneje.

Kako, si si ti smer zamislil, mi je dovolj jasno, jaz sem ti pa napisal, da si si zamislil narobe, ker je ravno obratno.

Nobena smer ni negativna, ko si se že tako izrazil. Če pa že je katera smer negativna, potem je to smer, da gre krogla nazaj proti topu, za kar jaz trdim, da je nemogoče. In če želimo, da gre krogla nazaj proti topu, moramo hitrost avta povečati, ne pa zmanjšati, kot je napisal Aniviller, ti si se z njim pa strinjal.

Vendar ne pozabite, če bo kdo citiral moje stavke, vse to bi se zgodilo po Anivillerjevi teoriji. Jaz tega še vedno ne verjamem.

[xor]

Sicer nisem bral cele teme, ker bi bila prevelika izguba časa. Ob preletu teme pa se mi poraja vprašanje kako da Aniviller ne izgubi živcev z vbijanjem dejstev v glavo nekomu, ki se tega na vsak način otepa. Sploh za nekoga ki ima več kot očitno ogromno znanja.
Tebi Ninja pa bi priporočal da svoj čas nameniš v kakšen drug hobi. Sploh če si že izven osnovne šole.

[ZdravaPamet]

Aniviller je najprijaznejši človek na forumu, zato.

[Nande Ninja]

Xor, nisem povsem razumel, na koga letijo tvoji prvi trije stavki. Lahko prosim pojasniš?

[Nande Ninja]

Sicer, smo pa sedaj že na tretji strani, in še vedno mi ni nihče napisal ničesar konkretnega, zakaj moja teorija naj ne bi držala. Preberite si še enkrat o tem kaj sem pisal na začetku.

Govorim o stolpnici, ki je visoka 2 biljona kilometrov. Ker se zemlja vrti, sem izračunal, da se vrh te stolpnice vrti s kar 500 kratno svetlobno hitrostjo in te moje teorije ni do sedaj še nihče izpodbil. kaj se zgodi če v tem prostoru prižgeš luč je nepomembno. Oziroma je povsem drug primer, ki ga je treba preučiti, če nas to zanima. Vendar je dejstvo, da se vrh stolpnice premika s 500 kratno svetlobno hitrostjo, vsaj takšen pribljižek sem izračunal. Torej vrh te stolpnice prepotuje v eni sekundi 150 milijonov kilometrov, kar je enako kot je razdalja med soncem in zemljo, svetloba pa od sonca do zemlje potuje 8 minut. Vrh stolpnice takšno razdaljo prepotuje v eni sami sekundi.

Ne vem, kaj si mislil Motore, ko si napisal, da "spremenjenega vztrajnostnega momenta in ohranjanje vrtilne količine" ne mislim upoštevat.

Jaz ničesar ne upoštevam, razen dejstev, da se vrh te stolpnice vrti s 500 kratno svetlobno hitrostjo, pa mi PROSIM, dokažite, da se motim, ko ste takšni zagovorniki relativnostne teorije, oziroma mi povejte, če ste še vedno mnenja, da se svetlobe na da prehiteti. Teoretično se jo da in to v moji ideji/teoriji tudi povsem drži.

[Ficra Zom]

Tvoja teorija popolnoma drži, če stolpnica nima mase. Imel bi 100% prav, če bi na Zemlji nekje na ekvatorju postavil navpično premico. Na razdalji 2 bilijona kilometrov od zemlje postaviš točko, ki šiba s 500-kratno hitrostjo svetlobe. Tega ti nihče ne oporeka. Če ima stolpnica maso, potem s tvojo teorijo ne bo nič.

[Aniviller]

1) Seveda si dobil 500-kratno svetlobno hitrost, saj si uporabil klasicne enacbe. Ce bos uporabljal enacbe klasicne fizike, ki so le priblizek realnega stanja za nizke hitrosti, bos jasno vedno dobil napacen rezultat, ko so hitrosti velike. V takih situacijah moras pac preklopit na tocnejso relativisticno fiziko - v primeru vrtenja celo posebna relativnosti ni dovolj, moras it v splosno relativnost. Nekaj linkov sem ti prilepil, ki vsebujejo diskusijo o vrtecih ploscah.

In da bomo natancni pri razlagi (da ne bo spet spotikanja ob malenkosti), ne gre zgolj za maso stolpnice... nic stvarnega se ne giblje z vecjo hitrostjo svetlobe. Ce se dobro zamislis nad problem vrtenja pri teh hitrostih, je ze tezko povedat, kaj mislis s tem, da se togo vrti. Naivno si predstavljas, da to pac pomeni, da mora stolpnica ostati ravna. Ampak pozabljas, da imas ne samo razlicne hitrosti ampak razlicne casovne zamike, in ze pojem tega kaj je naravnost postane problematicen. Brez splosne relativnosti ne prides skozi.

2) Ce se hoces pogovarjat o smeri, si moras postavit koordinatni sistem - najti dogovor kaj je naprej in kaj je nazaj in se tega drzat.

3) O svetlobni hitrosti in relativisticni fiziki se niti priblizno ne moremo pogovarjat, dokler si ne razjasnis klasicnih pojmov relativnosti. Dokler imas z navadno topovsko kroglo probleme, ni nobenega upanja, da bi ti uspeli karkoli razlozit. Osvojit moras pojme relativnega gibanja - vsakic, ko sem eksplicitno poudarjal pri vsaki hitrosti, kdo se giblje glede na koga, si te komentarje veselo ignoriral. Nekako si se zataknil v zmoti, da je hitrost absolutna lastnost teles. Razcisti pri sebi, da hitrost (kot razdaljo) vedno meris glede na neko izhodisce, in posledicno, da so fizikalni zakoni neodvisni od hitrosti gibanja sistema. Ce zatemnis stekla in se usedes v avto, ne bos opazil nobene razlike v obnasanju pojavov, ce se avto giblje ali ne, saj je pojem gibanja v tem primeru itak stvar izbire izhodisca (v nasem primeru je izhodisce cesta), in fizike res ne briga, katero opazovalisce se nam zdi najbolj uporabno za meritev hitrosti.

Tresljaje zaradi negladke ceste seveda pusti pri miru, da ne bomo dlakocepili. Tresljaji so pospesevanje, in pospesek za razliko od hitrosti pomembno vpliva na dogajanje.