š(arlatanski)toplak napisal/-a:Šarlatanski shrink nima lastne pameti za razmišljanje.
Na kakšno lastno pamet ciljaš,
š(arlatanski)toplak? Morda na tisto tvojo, ki na osnovi "v=s/t" po šarlatansko interpretira poljudne tekste?
Zaradi tega pridno prepisuje iz interneta.
Šarlatani tipa
š(arlatanski)toplak pač potrebujejo schellkurse, da sploh vedo, o čem je govora.
Seveda pri tem ne ve, kaj prepisuje.
Oh, pa še kako vem, kje ga po ŠARLATANSKO BIKSAŠ, polpismeni in neizobraženi
š(arlatanski)toplak, zato pa ti serviram tisto, kar vsakdo količkaj pismen glede fizike pozna.
Iz tega se vidi, da šarlatanski shrink brez posluha igra na instrument, ki mu pravimo fizika. Zaradi tega mu toplo priporočam, da izbere sebi primeren instrrument, lopato ali kramp.
Narobe,
š(arlatanski)toplak, iz tvojih enih in istih šarlatanskih interpretacij citatov se vidi, kako polpismen in neizobražen si in da se nimaš namena opismeniti in izobraziti, zato ti preostane le še dojemanje in razumevanje na nivoju straniščnega zidu.
Seveda neizobraženi lopata fizik shrink ne ve, da za lokalno ravno vesolje velja k=0.
Hah, pa saj sem ti lepo povedal,
š(arlatanski)toplak:
shrink napisal/-a:Ravno vesolje v kozmologiji pa pomeni globalno ukrivljenost k=0, ki se upošteva v enačbah STR, ampak iz tega spet nihče (razen šarlatanov) ne potegne imbecilnega sklepa, da se obravnavo po STR lahko zamenja za obravnavo po Newtonu; enačbe so še vedno relativistične in vse, kar iz tega izhaja (vključno s seštevanjem hitrosti - mimogrede: šarlatanu sem lepo pojasnil, da se hitrosti v radialni smeri seštevajo, ne glede na to, ali je vesolje ravno ali ukrivljeno, ampak kot ponavadi se taka pojasnila njegove pameti dotaknejo tako kot straniščnega zidu
), je relativističen učinek.
A te daje morda amnezija?
š(arlatanski)toplak napisal/-a:Zato je potrebna DRESURA 1:
Strnad je v svoji knjigi obravnaval model vesolja, kot oblak prahu. Koeficient ukrivljenosti k=0, velja za lokalno ravno vesolje.
MALA ZGODOVINA VESOLJA, Druga Friedmannova enačba, str.77:
"V mejnem primeru s k=0 postavimo tlak p enak nič
, ko obravnavamo oblak prahu. Upoštevajmo zakon o ohranitvi mase .... in dobimo znano enačbo. V tem primeru druga enačba preide v prvo."
"Obe Friedmannovi enačbi se torej v tem primeru zlijeta v eno, in ta se ujema z enačbo za oblak prahu v Newtonovi mehaniki. Ugotovili smo, da je enačba modela vesolja v Newtonovi mehaniki enaka Friedmannovi enačbi v splošni teoriji relativnosti"
DRESURA zate,
š(arlatanski)toplak:
1. Friedmannova enačba po Newtonu je (izpelje se jo na osnovi ohranitve energije oblaka prahu):
\(\displaystyle \frac{\dot{a}^2 + C}{a^2} = \frac{8 \pi G \rho}{3}\)
Z odvajanjem (implicitnim) te enačbe po času in seveda ob upoštevanju, da je gostota obratno sorazmerna s kubom
\(a\); torej:
\(\rho=Aa^{-3}\) (A še slediš,
š(arlatanski)toplak? Ne? Naj ti namignem: gre za kroglo oblaka prahu mase
\(M=4/3\pi\rho a^3\).), dobimo 2. Friedmannovo enačbo:
\(\displaystyle \frac{\ddot{a}}{a} = -\frac{4 \pi G \rho}{3}\)
Jasno je, da je ta rezultat neodvisen od
\(C\) (saj gre za konstanto in je zato njen odvod enak 0), zato
\(C=0\) (ki pravzaprav pomeni
\(k=0\), saj je
\(C=kc^2\), ampak to je jasno zgolj na osnovi STR, ne pa po Newtonu) ne more ničesar povedati glede tlaka
\(p\) v 2. Friedmannovi enačbi, saj obravnava po Newtonu do člena s
\(p\) sploh ne privede; člen
\(3p/c^2\) je relativistični efekt na osnovi obravnave po STR - to sem ti že povedal
š(arlatanski)toplak.
Skratka: po Newtonu tlaka
\(p\) sploh ni, saj se po Newtonu obravnava zgolj oblak prahu nerelativistične snovi, medtem ko STR obravnava tudi relativistično snov (t.j. sevanje), ki se okarakterizira s
\(p\).
Očitno je,
š(arlatanski)toplak,
da si Strnadove besede spet napačno interpretiral in citiral izven konteksta, kar spet kaže na tvojo neizobraženost.
Še glede zlivanja Friedmannovih enačb in enakosti Newtonovih enačb z enačbami STR:
Ni povsem jasno, kaj Strnad misli z zlivanjem. Dokler ne vidim teksta v celoti, lahko pomeni bodisi to, da sta enačbi odvisni (če prvo odvajamo po času dobimo drugo - glej zgoraj), bodisi to, da njuno seštevanje na desni strani privede do
\(\frac{4 \pi G \rho}{3}\), v čemer je zlahka moč prepoznati Newtonov gravitacijski potencial
\(\nabla^2 \phi = 4 \pi G \rho\).
Seveda to zlivanje nikakor ne pomeni, da sta Friedmannovi enačbi po Newtonu enaki tistim po STR, ker:
- je v enačbah po STR prisotna kozmološka konstanta
\(\Lambda\),
- 2. enačba po STR vsebuje člen s tlakom
\(p\), medtem ko ga Newtonova NE vsebuje,
- enačbi po STR nista odvisni: iz prve z odvajanjem ne moremo dobiti druge (ravno zaradi člena s tlakom
\(p\)), razen v primeru, da upoštevamo še dodatno enačbo (ohranitveno enačbo za snov - nerelativistično in relativistično - v razširjajočem se vesolju), ampak v naboru treh enačb sta spet dve neodvisni.
Skratka: Strnad govori zgolj o posebnem primeru ujemanja enačb, ampak to je ekvivalentno znanemu dejstvu, da v posebnem primeru šibke gravitacije enačbe STR preidejo v enačbe Newtonove teorije gravitacije.
Bo šlo,
š(arlatanski)toplak, ali je potrebna še kakšna DRESURA?
Seveda šarlatanski lopata fizik še vedno ne ve kaj pomeni lokalno ravno vesolje.
Hah, glej zgoraj.
Zato je potrebna DRESURA 2:
MALA ZGODOVINA VESOLJA, Ubežna hitrost, str. 69:
"Če prevlada potencialna energija in je polna energija manjša kot nič, se iztrelek vrne na Zemljao. Če prevlada kinetična energija in je polna energija večja kot nič, iztrelek zapusti Zemljo. V mejnem primeru ne prevlada ne kinetična ne potencialna energija in je polna energija enaka nič. "
MALA ZGODOVINA VESOLJA, Oblak prahu, str.71:
"V mejnem primeru je povprečna gostota snovi v oblaku prahu enaka kritični gostoti. Če je povprečna gostota večja od kritične, sledi širjenju oblaka krčenje in je vesolje zaprto. Če je povprečna gostota manjša od kritične, se oblak venomer širi in je vesolje odprto. Pozorni bralec je opazil, da sta pri kritični gostoti večji in manjši imela drugačna vlogi kot pri iztrelku. Razlog je v tem, da je ubežna hitrost povezana s kinetično energijo, kritična gostota pa s potencialno energijo."
"Pri koeficientu ukrivljenosti k=0, kar ustreza mejnemu primeru s polno energijo 0 preide to v : ...enačba... Uvidimo da je v tem primeru krajevni del štiridimenzionalnega prostora raven in vesolje lahko imenujemo krajevno ravno"
Hah,
š(arlatanski)toplak, saj sem ti že povedal, da se po Newtonu v oblaku prahu obravnava zgolj običajna nerelativistična snov, STR pa obravnava še dodatno relativistično snov in kozmološko konstanto. Vsem trem se pripiše gostoto in merodajna je njihova vsota, ki se primerja s kritično gostoto.
DRESURA samo zate,
š(arlatanski)toplak:
Skupna gostota:
\(\rho=\rho_m+\rho_{rel}+\rho_{\Lambda}\)
Če to enačbo delimo s kritično gostoto
\(\rho_c\), s tem uvedemo parameter gostote
\(\Omega\):
\(\Omega=\Omega_m+\Omega_{rel}+\Omega_{\Lambda}\)
Seveda, če je
\(\Omega=1\), to pomeni, da je gostota snovi v vesolju enaka kritični; in naše opazljivo vesolje ravno ustreza temu. In če je
\(\Omega=1\), to ravno implicira globalno ravno vesolje s
\(k=0\) (in obratno), kar izhaja iz 1. Friedmannove enačbe (seveda na osnovi STR).
Bo šlo,
š(arlatanski)toplak, ali je potrebna še kakšna DRESURA?
Strnad je v svoji knjigi napisal, da je hitrost svetlobe v vesolju lahko manjša ali večja od c. Seveda shrink, omejenec samo na hitrost, ki jo izmerijo opazovalci z lastnim časom ni vedel, da obstaja koordinatna hitrost večja od c, kaj še le, da se do tega spoznanja pride tudi po Newtonovii fiziki. Zaradi tega je mislil, da gre za kršitev teorije relativnosti. Torej mislil je da ve, v resnici pa ni vedel.
Dresura (N-TIČ):
Koordinatna hitrost svetlobe ne implicira kršitve načela posebne teorije relativnosti o konstantnosti svetlobne hitrosti (nič nikoli ne prehiti fotona; fotoni vedno potujejo z lastno hitrostjo c; nič se ne oddaljuje hitreje od svetlobne hitrosti v kateremkoli inercialnem opazovalnem sistemu; določene izbire metrik ne implicirajo superluminalnih hitrosti).
To pa je klasična lastnost šarlatana:
SSKJ napisal/-a:šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti...
Ti lepo ustrezaš tej definiciji,
š(arlatanski)toplak; namreč: v skladu s svojo ŠARLATANSKO izobrazbo po ŠARLATANSKO interpretiraš poljudne tekste.
Shrink tvoj poskus je spet en velik lopata met mimo.
Ne lopate,
š(arlatanski)toplak, kak učbenik vzemi v roke; no, razen če nimaš želje ostati šarlatanski fizikalac.
