Kvarkadabra forum

Sedaj imam pa že dovolj neumnih komentarjev na moje ideje, ki sem jih podal. Upam, da boste tukaj mojo teorijo razumeli. Je zelo preprosta in upam, da po tem ne bo nihče več trdil, da se svetlobne hitrosti ne da prehiteti. Načinov je veliko, jaz sem teoretično analiziral dva načina, tretjega še obdelujem. Tukaj bom objavil prvega, ki je zelo preprost in popolnoma mogoč in teoretično izvedljiv, vendar praktično je jasno, da kaj takega ne bomo storili. Lahko le teoriziramo in pišemo, ali moja teorija drži. Gre za hitrost, premikanje, oziroma potovanje z 500 kratno svetlobno hitrostjo.

Torej, podatki, ki sem jih našel na spletu, zajemajo vrtenje, oziroma obračanje zemlje. Zemlja se po moji logiki vsak dan zavrti, in po 24ih urah pride v isti položaj.

Naslednji podatek, je hitrost svetlobe. Piše, da svetloba od sonca do zemlje potuje 8 minut. Ta razdalja je 150 milijonov km.

Zdaj pa moja teorija, oziroma poskus, ki ga je praktično nemogoče izvesti, vendar teoretično je izvedljiv, le če bi imeli dovoj materiala, ki bi bil res zelo močan in dovolj delovne sile, da bi to res naredili.

Torej, zgradimo stolpnico visoko 2 biljona kilometrov in svetlobno hitrost bomo premagali. Teoretično je tako visoko zgradbo mogoče izdelati, vendar ne danes s to količino materiala ki jo imamo. To je pa sicer tudi vse kar moramo zgraditi. Stolpnica visoka 2 biljona kilometrov sicer ne bo šla nikamor, vendar se zemlja vrti. In izračunal sem, da se vrh tako visoke stolpnice vrti s takšno hitrostjo, da bi človek, ki je v vrhnjem nadstropju potoval s kar 500 kratno hitrostjo svetlobe. Je moja teorija pravilna? V eni sekundi bi ta človek prepotoval takšno razdaljo, kot je razdalja od sonca do zemlje do katere svetloba potuje 8 minut.

Vsi pišete o tem, glede na kaj sploh merimo hitrost, glede na razdaljo, ki jo prepotuje, glede na opazovalca,... Seveda, se hitrost meri glede na razdaljo, ki jo v določenem času prepotujemo. Nekateri pišete, da ko se približamo svetlobni hitrosti, opazovalec vidi skrčeno oziroma nekaj podobnega. Jaz tega sicer ne vem, vendar vam bom razložil, zakaj mislim, da je tako. Ker je v bistvu prehitel svetlobo in je tisti trenutek v temi. Svetloba je bila premagana, zato na tem "plovilu", ki bi prehitelo svetlobo, svetlobe sploh ni. Torej je v temi, in tega plovila opazovalec ne vidi. Ali pa kot ste vi napisali, vidi skrčeno. Optična varka?

Spremenjenega vztrajnostnega momenta in ohranjanje vrtilne količine pa ne misliš upoštevat
Osnove, osnove ...

Motore, vse lepo in prav, samo izbriši ta smeh. Upam, da ne poučuješ na kakšni šoli s takšnimi navadami..

Motore napisal/-a:Spremenjenega vztrajnostnega momenta in ohranjanje vrtilne količine pa ne misliš upoštevat
Osnove, osnove ...

Motore, mogoče si ti res genij, ki ima mega visok IQ, zato te naprošam, da malo bolj po domače in bolj obsežno razložiš kaj si hotel povedati.
Če pa kar nekaj pišeš in nisi razumel moje teorije, pa raje ne piši na tej temi.

Ja to je vedno ena izmed prvih idej kako krsit teorijo relativnosti. Ampak kot vedno, problem obstaja samo zaradi prehude poenostavitve dogajanja. Ne gre se niti za to, ali bi material zdrzal ali ne: gre se za geometrijo in lastnosti prostora. Literatura (mimogrede, to bi lahko v minuti nasel sam ce bi se potrudil):

http://en.wikipedia.org/wiki/Ehrenfest_paradox
http://math.ucr.edu/home/baez/physics/R ... _disk.html

Saj vem da bo brez uspeha, ampak vseeno ti bom dal tale miselni poizkus: ce je ta prebivalec na vrhu stolpnice "v temi" - kaj pa ce v svoji sobi prizge luc? Kaj se zgodi?

In drugo vprasanje:
Mogoce vrteci sistem ni najboljsi primer, ampak dajva tole naredit: recimo, da se zapres v skatlo in se vrzes iz te stolpnice (kar pomeni, da bos nadaljeval z enakomerno hitrostjo v ravni crti). Ker se gibljes enakomerno (ni pospeskov), so zate fizikalni zakoni povsem enaki kot v mirovanju (to je osnovna ideja relativnosti gibanja ze pred Einsteinom - on je samo popravil, da razumemo za velike hitrosti). Torej, karkoli naredis, bos opazil cisto normalno dogajanje: lahko svetis z baterijo v steno skatle, streljas s topom, meces kamne, vse bo normalno. Kako se to torej sklada s tvojo razlago?

Hm, ta prebivalec prižge luč . Če je luč na sredini sobe na stropu, se zgodi, da bo polovica sobe zagotovo ostala v temi, vsaj tako sem prepričan. Za drugo polovico sobe pa težko rečem, ali bo svetloba ostala le na zadlji steni, torej če narišemo dvodimenzionalen primer te sobe, in soba/stolpnica poutje proti levi, be levi del sobe definitivno ostal v temi, desni del sobe pa ne vem, verjetno bo osvetljena desna stena, mogoče bo tudi svetloba v zraku, desnem delu prostora?

Za drugo vprašanje, je pa jasno, da bo vse normalno, ker ne bomo dosegli svetlobne hitrosti, oziroma niti blizu tega.

Link si bom pa sedaj pogledal.

Teh dveh linkov ne razumem povsem, oziroma nimam pojma o čem govorijo. Je kakšen podoben članek v slovenščini? Saj znam angleško, a je toliko strokovnih besed, da se izgubim.

Dvomim da bi ti slovenski clanek pomagal, ker ti manjka kaksnih 8 let matematike in fizike.

Nande Ninja napisal/-a:Hm, ta prebivalec prižge luč . Če je luč na sredini sobe na stropu, se zgodi, da bo polovica sobe zagotovo ostala v temi, vsaj tako sem prepričan. Za drugo polovico sobe pa težko rečem, ali bo svetloba ostala le na zadlji steni, torej če narišemo dvodimenzionalen primer te sobe, in soba/stolpnica poutje proti levi, be levi del sobe definitivno ostal v temi, desni del sobe pa ne vem, verjetno bo osvetljena desna stena, mogoče bo tudi svetloba v zraku, desnem delu prostora?

Mogoce bi to videl iz zemlje... ampak tisti, ki je notri v sobi pa jasno ne bo opazil nobene razlike med to situacijo in mirovanjem. Glede na njega njegova okolica miruje.

Mislim, da moras res najprej razcistit osnove fizike in tiste topovske krogle in ostrostrelce. Proces, ki pozene kroglo v gibanje, je enak pri obeh ostrostrelcih. Torej, v obeh primerih iz stalisca ostrostrelcev pridobi krogla enako hitrost. Z drugimi besedami, razlika med hitrostjo puske in hitrostjo krogle je v obeh primerih enaka, saj jo pospesi isti proces. Ampak ker ima v enem primeru ze sama puska vec hitrosti kot v drugem, je glede na cesto hitrost krogle vecja, ce jo izstrelis iz hitrejsega avtomobila. To te tukaj moti. Ti se vedno mislis, da je hitrost nekaj absolutnega, in da se fizikalni zakoni spremenijo, ko spremenis hitrost. Si se ze kdaj peljal z letalom? Ali imas razen vibracij (motorji in turbulenca) kaksno drugo informacijo o svoji hitrosti? Ce ti jabolko pade na tla, ali bo padlo navpicno, ali se bo prilepilo na zadnji del letala? Malo razmisli, zelo izkrivljene pojme imas o tem.

Za drugo vprašanje, je pa jasno, da bo vse normalno, ker ne bomo dosegli svetlobne hitrosti, oziroma niti blizu tega.

Kako ne, ce sva zacela s predpostavko, da si na vrhu stolpnice (kjer naj bi bila hitrost blizu svetlobni). To, da sem hotel, da se odcepis od stolpnice, je samo zato, da se izogneva zapleteni fiziki zaradi centrifugalne sile.

Ja aniviler, ne vem kako bi vse skupaj izgledalo, ker nismo še poskusili.

Ko si se pa že vrnil k ostrostrelcem, me pa zanima kaj bi se zgodilo v naslednjem primeru.

Če naboj leti s hitrostjo 500 km/h in se mi peljemo vzvratno s 600 km/h on pa izstreli naboj. S kakšno hitrostjo bo ta naboj letel? Če se hitrosti med seboj seštevajo, zakaj se ne bi še odštevale?

Nande Ninja napisal/-a:Ja aniviler, ne vem kako bi vse skupaj izgledalo, ker nismo še poskusili.

Podcenjujes napovedno moc znanosti.

Nande Ninja napisal/-a: Ko si se pa že vrnil k ostrostrelcem, me pa zanima kaj bi se zgodilo v naslednjem primeru.

Če naboj leti s hitrostjo 500 km/h in se mi peljemo vzvratno s 600 km/h on pa izstreli naboj. S kakšno hitrostjo bo ta naboj letel? Če se hitrosti med seboj seštevajo, zakaj se ne bi še odštevale?

Seveda, zakaj pa ne? To lahko sam poskusis. Reci nekomu, da te pelje z avtom po neki manj prometni cesti, in vrzi kamen iz avta v nasprotni smeri voznje. Ce bo avto dovolj hiter, bo kamen potoval v isti smeri kot avto, samo z manjso hitrostjo. Recimo, ce vrzes kamen v smeri nazaj v trenutku, ko gres iz makadama na asfalt, bo kamen padel na asalt.

Hitrosti so itak vektorji, tako da to vse spada pod sestevanje. Recimo v primeru, da ostrostrelec strelja pravokotno na smer voznje. In v skrajnem primeru, ce zgolj stopis iz avta ko se giblje s hitrostjo, bo tvoja hitrost 0 glede na avto, ampak glede na cesto imas pa se vedno hitrost avtomobila, in se bos grdo poskodoval. Ne vem kako ti to ni jasno.

Nande, po tvoji logiki ima krogla iz puške večji domet, če ustreliš proti vzhodu, kot pa če ustreliš proti zahodu.

igy, ne vem kako si ti kar prišel do tega tvojega sklepa.

Resnično, Aniviler, se hitrosti tudi odštevajo? Je kje kakšen dokaz o tem? V tvojem primeru bi kamen padel na asfalt? Res?

V primeru mojega naboja, bo ta letel nazaj?

Nande Ninja napisal/-a:Resnično, Aniviler, se hitrosti tudi odštevajo? Je kje kakšen dokaz o tem? V tvojem primeru bi kamen padel na asfalt? Res?

V primeru mojega naboja, bo ta letel nazaj?

Seveda.

In ne vem kaj te cudi, odstevanje in sestevanje je eno in isto. V tvojem primeru je hitrost avta glede na cesto -600km/h, hitrost naboja glede na avto je 500km/h, torej je hitrost naboja glede na cesto -600km/h+500km/h=-100km/h. Ne vem kaj je tukaj cudnega.

Seveda je čudno. Naboj bo v našem primeru letel nazaj? Prosim, vsi tako radi lepite razne strokovne linke. Pa mi za tovrsten primer nalepi en dober link, prosim. Res bi rad videl kje je to dokazano. Da bi v najinem primeru metek res letel vzratno s kar 100 km/h ?

Nande Ninja, kaj ti tu nabijaš?