Nande Ninja napisal/-a:Aniviller napisal/-a:1) Seveda si dobil 500-kratno svetlobno hitrost, saj si uprabil klasicne enacbe. Ce bos uporabil enacbe klasicne fizike, ki so le priblizek realnega stanja za nizke hitrosti, bos jasno vedno dobil napacen rezultat, ko so hitrosti velike. V takih situacijah moras pac preklopit na tocnejso relativisticno fiziko - v primeru vrtenja celo posebna relativnosti ni dovolj, moras it v splosno relativnost. Nekaj linkov sem ti prilepil, ki vsebujejo diskusijo o vrtecih ploscah.
Seveda, Aniviller, če ti priznam, nisem uporabil nobenih enačb, le preprosto matematiko iz prvega razreda. Pa mi ti povej, katere enačbe bi moral uporabiti, ki bi mojo teorijo podrle. Ravno to govorim, da te enačbe, ki dokazujejo relativnostno teorijo očitno ne držijo, kajti moja teorija je povsem preprosta.
Ja saj. Uporabil si klasicno geometrijo, in s tem nisi uposteval vloge transformacije casa pri velikih hitrostih - vesolje pac ni tako, da bi lahko cas in prostor obravnaval posebej. Seveda ti to ni zamerit, obravnave relativisticnega vrtenja se se marsikateri poklicni fizik ne bi zlahka lotil. Link sem ti dal, kjer je vse opisano - zal ga ne bos razumel, poenostavit se pa skoraj ne da. Si pa skrajno aroganten - nekaj si zabijes v glavo in si takoj preprican, da imas absolutno prav, in si ovrgel stokrat premisljeno in dokazana dognanja najboljsih glav zadnjega stoletja. Nekako naivno si predstavljas, da si edini ki je pomislil na tvoj enostavni primer - lahko ti povem, da nisi nic posebnega, prakticno vsak pomisli na vrteco plosco, ko studira teorijo relativnosti, in kot sem ti ze pokazal, je ta navidezni paradoks tako znan, da ima celo svoje ime
http://en.wikipedia.org/wiki/Ehrenfest_paradox .
Ne vem sicer, zakaj stolpnica ne bi ostala ravna. Jaz sem prepričan, da bi ostala ravna, če bi imeli dovolj močan material, kako bi jo videl opazovalec iz zemlje, je pa druga stvar. Zato bom sedaj še nekaj napisal. Po vaši teoriji nisem le prehitel svetlobe, ampak sem kar izumil časovni stroj)
Ne gre za moc materiala, kot sem posebej poudaril v svojem odgovoru (si ocitno ignoriral). Ne govoriva o materialu in njegovi kolicini - gre za sam pojem ravnosti. Ravnost pomeni, da sosednja nadstropja te stolpnice OB ISTEM CASU LEZIJO V RAVNI CRTI. Ampak "ob istem casu" je tukaj hud problem, saj cas tece razlicno hitro v razlicnih nadstropjih, in torej ze samo vprasanje kaj pomeni biti naravnost postane precej zapleteno. O diferencialni geometriji ukrivljenega prostora ti ne bom predaval, ker ti manjka 15 let fizikalne in matematicne podlage, in najbrz tudi sposobnost dojemanja.
Opazovalec iz zemlje (pa če si predstavljamo, da bi s prostim očesom lahko videl tako daleč), vrha te stolpnice ne bi videl, ker, bi prehitela svetlobo. On bi videl vrh tam, kjer bi bila hitrost te stolpnice točna svetlobna hitrost, torej nekje na sredini, vse ostalo pa bi bilo zanj v temi. Ali, pa kot ti praviš Aniviller, verjetno bi videl vse kar je nad tem upognjeno. V resnici, pa bi človek, ki je v vrhnjem nadstropju to razdaljo zares prepotoval, le opazovalec iz zemlje bi ga videl upognjenega, tisti človek v vrnjem nadstropju bi v resnici prepotoval večjo razdaljo, kot bi ga opazovalec videl, ter tačas šel do dvigalu dol, in se pridružil temu opazovalcu, ter videl samega sebe upognjenega, kako maha iz vrnjega okna. Se strinjaš? Sem dejasnko izumil časovni stroj? Pa naj še kdo reče, da nisem genij
Ja, videl bi precej ukrivljenosti. To ni ravno casovni stroj ampak le klasicni primer razlicnega toka casa - za "paradoks" dvojckov si mogoce slisal - ce cloveka posljes z visoko hitrostjo na potovanje, pride nazaj mlajsi, kot bi bil, ce bi ostal doma. To so eksperimentalno preverili s hitrimi letali (razlike so bile v nanosekundah, ampak imamo dovolj natancne ure da to lahko izmerimo). Na nivoju osnovnih delcev pa to vidijo v pospesevalnikih vsak dan.
Ficra Zom, seveda teorija drži, vendar ne razumem, zakaj ta stolpnica ne bi smela imeti mase. Kaj bi se zgodilo s to maso? Npr, da gradimo to stolpnico, in pridemo ravno do tam, kjer bi naš vrh potoval s svetlobno hitrostjo. Potem pa kar nenadoma ne bi mogli nadaljevati in graditi naprej? Kaj pa če bi? Kaj bi se zgodilo s to maso? Bi kar razpadla? Ne razumem te teorije.
Tudi tu sem te opozoril, da ne gre zgolj za maso (sem kar vedel da se bos spotaknil ob to). Karkoli stvarnega (svetloba/snov/sam prostor) se pokorava tem zakonom.
Seveda bi lahko zgradil tako visoko stolpnico (tu se ne pogovarjamo o mehanskih omejitvah), ampak gre za napacno predstavo o pojmu hitrosti.
Spet poudarjam - pusti relativnost in nastudiraj osnovnosolsko fiziko. Trenutno se nisi prisel preko prve ali druge lekcije fizike. Dokler ne ves kaj je hitrost, nimas kaj delat z relativnostjo. To je, kot bi prvic v zivljenju sedel za klavir in se lotil Chopinovih Etud.
vojko napisal/-a:Aniviller, potrpljenje je sicer božja mast, ampak ti jo moraš imeti hudičevo dosti, da se trudiš slepcu razložiti, kakšna je videti mavrica po nevihti. Kapo dol!
Borba z mlini na veter utrjuje karakter
vojko napisal/-a:
Ko že teče debata o vrtenju, imam vprašanje, ki se ti bo zdelo morda butasto, a bom vseeno vprašal: od kod vrtilni moment v naravi?
Vse se vrti: osnovni delci imajo nekakšen intrinzični vrtilni moment (spin), elektroni se vrtijo okoli jedra (čeprav vem, da to ni klasično kroženje), Zemlja in planeti se vrtijo okoli svoje osi, planeti okoli zvezd, zvezde okoli središča galaksije, galaksije okoli gravitacijskega središča galaktičnih jat, te okoli središča superjat...
Ali ni bolj "naravno" stanje miravanje? Od kod vsi ti vrtilni momenti?
To vprasanje je res malo cudno. Kot prvo, "mirovanje" tezko definiras - lahko govoris le o relativnem mirovanju teles enega glede na drugo. Ampak ob prisotnosti naravnih sil, pri temu ne more ostat - cim imas elektricni privlak ali odboj, gravitacijo in podobno, bos dobil sile, s tem pa pospeske in gibanje. To je vodilo vseh procesov v vesolju. In cim imas gibanje, imas tudi vrtilno kolicino, vsaj lokalno (razen, ce bi bila vsa snov v vesolju porazdeljena sfericno simetricno, kar bi bilo skrajno dolgocasno vesolje).
Drugo vprasanje bi bilo, zakaj se vrtilna kolicina v odsotnosti zunanjih navorov ohranja... odgovor sloni na istem principu kot vsi ohranitveni zakoni: vsi so posledice simetrij. To je tudi razlog, da nas ta kolicina sploh zanima - lahko bi si izmislil se marsikaksno kolicino, ampak ce nima nobene fizikalne vsebine, se ne bi nihce z njo ukvarjal. Se pa res na nivoju kvantne mehanike izkaze (preko spina), da iste simetrije srecas ne samo prostorsko, ampak tudi v valovni funkciji.