Masa fotona

Posebna in splošna teorija relativnosti
Odgovori
Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

se svetloba absorbira in ponovno izseva, je izhodno svetlobo izsevala mirujoča ploščica
Svetloba, ki prihaja iz gibajočih virov svetlobe kaže, da se žariščna razdalja optike teleskopov ne spreminja v odvisnosti od tega, od kod prihaja svetloba. To pomeni, da se svetloba od (paraboličnega) ogledala odbije vedno z enako hitrostjo, kot je bila vpadna hitrost. Iz odboja ne moremo sklepati o vpadni hitrosti svetlobe, lahko sklepamo to, da se na ogledalu ne spreminja hitrost svetlobe.

V nadaljevanju primerjajva odklone svetlobe v primeru FPI, na osnovi ogledal in spektrometrov na osnovi odklonske mrežice. V knjigi sem navedel reference na meritve istih pojavov (npr meritve spektralne črte sončeve korone), kjer FPI pokaže bistveno drugačne odklone iste spektralne kot interferometer na osnovi odklonske mrežice. Velike razlike v izmerjenih rezultatih se da pojasniti tako, da se hitrost svetlobe na ogledalu ohranja na odklonski mrežici pa se hitrost svetlobe iz katerekoli hitrosti adaptira na c. Adaptacijo hitrosti svetlobe pa lahko opazimo le v primeru, če se na odklonski mrežici hitrost svetlobe stvarno spreminja.
ti bodo že izmerili. Malo povprašaj na IJS-ju … Samo ciklotrona ni v laboratoriju
Aniviller, sem v stikih s profesorji na IJS in FMF in nihče ne ve, da bi tam kdo že opravil tako meritev niti, da bi se tam dalo opraviti tako meritev. Rabim torej še kakšen namig, kdo in kje bi lahko opravil meritev. Za ostalo bom poskrbel.
ne razumem kaj te moti razdalja 7,2m
Ob drugi razdalji bi alternativa ob zamenjavi faze (za 180 stopinj) ne bi bila c ali 2c ampak ena od teh hitrosti ne bi nič pomenila. Če bi bil eden od obeh rezultatov na primer 0,5c ali 4c, tak rezultat ne bi bil skladen z nobeno teorijo. Ravno pri 7,2 m je smola v tem, da en rezultat podpira eno teorijo drug pa drugo.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Ob drugi razdalji bi alternativa ob zamenjavi faze (za 180 stopinj) ne bi bila c ali 2c ampak ena od teh hitrosti ne bi nič pomenila. Če bi bil eden od obeh rezultatov na primer 0,5c ali 4c, tak rezultat ne bi bil skladen z nobeno teorijo. Ravno pri 7,2 m je smola v tem, da en rezultat podpira eno teorijo drug pa drugo.
Ma tocno 2c ziher ne pride :) Poleg tega ni to tako, da bi bilo na izbiro ali vzameš obrat faze ali ne. Saj ti članek pove kako je. Ti si prav izmišljuješ pomen podatkov, da prilagodiš svojim željam.
Aniviller, sem v stikih s profesorji na IJS in FMF in nihče ne ve, da bi tam kdo že opravil tako meritev niti, da bi se tam dalo opraviti tako meritev. Rabim torej še kakšen namig, kdo in kje bi lahko opravil meritev. Za ostalo bom poskrbel.
Očitno se jim ne da s teboj ukvarjat :)
Svetloba, ki prihaja iz gibajočih virov svetlobe kaže, da se žariščna razdalja optike teleskopov ne spreminja v odvisnosti od tega, od kod prihaja svetloba. To pomeni, da se svetloba od (paraboličnega) ogledala odbije vedno z enako hitrostjo, kot je bila vpadna hitrost. Iz odboja ne moremo sklepati o vpadni hitrosti svetlobe, lahko sklepamo to, da se na ogledalu ne spreminja hitrost svetlobe.
Ja, razloži mi zdaj to na mikroskopski način, če ti rata. In kje je zdaj meja po tvoje, kaj se šteje za ponovno izsevanje in kaj ne? In ali si mnenja, da je odboj isto kot prehod skozi snov? Tukaj hitro prideš do paradoksa, da če hočeš nekonstantno hitrost svetlobe, ne moreš konsistentno uvest pravil kaj zdaj šteje za absorpcijo in emisijo - kdaj nehaš štet valovanje za staro in postane novo? Skozi imaš težavo s tem, da ni medija in tvoje dodanje hitrosti svetlobe predpostavlja dodatno prostostno stopnjo elektromagnetnega valovanja, ki je v resnici ni. Ker umetno (nefizikalno) lepiš nalepke na fotone in jim ročno pripisuješ hitrost, mora torej vsak imeti "osebno izkaznico" in zdaj je zelo pomembno kdo je kdo in od kod prihaja, in to označevanje fotonov moraš potem pravilno definirat pri prehodu skozi snov, interakciji z delci... kaj se zgodi potem pri sipanju? Celo novo fiziko bi si moral izumit, skozi bi ti odveč hodila ta umetno pripisana hitrost, in ta fizika se tudi ne bi nikjer skladala z realnostjo (pa kaj hitro bi prišel do teorije, ki je sama s seboj v nasprotju).

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

kaj se šteje za ponovno izsevanje in kaj ne?
Ko EM val vpade v medij (steklo), se spremenita ε in μ in skladno z njuno spremembo se spremeni hitrost svetlobe v mediju. Ko svetloba izide iz medija, se ε in μ spremenita v obratni smeri in hitrost svetlobe se ponovno adaptira, tokrat nazaj na vpadno hitrost.

V primeru odboja se EM val odbija simetrično, odbije se natanko takih lastnosti, kot je bil vpadni val.

V primeru odklonske mrežice EM val zadene ob rob mrežice in le ta deformira obliko EM vala. Nekaj energije vala se na mrežici spremeni v toploto, odvisno od tega, kako val vpade na mrežico. Popačena in energijsko oslabljena oblika EM val za mrežico ponovno vzpostavi optimalno obliko EM vala, glede na 'preživelo' energijo vala. 'Rekonstruiran' val privzame robove mrežice kot vir valovanja, in kar se tiče hitrosti 'pozabi' svoj originalni vir.

igy
Prispevkov: 337
Pridružen: 25.11.2005 1:16
Kraj: Maribor
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a igy »

Rozman napisal/-a:Ob drugi razdalji bi alternativa ob zamenjavi faze (za 180 stopinj) ne bi bila c ali 2c ampak ena od teh hitrosti ne bi nič pomenila. Če bi bil eden od obeh rezultatov na primer 0,5c ali 4c, tak rezultat ne bi bil skladen z nobeno teorijo. Ravno pri 7,2 m je smola v tem, da en rezultat podpira eno teorijo drug pa drugo.
No, zdaj pa predstavi svoje točne izračune za 7,2m potem pa še za 6,2m. Samo ne pozabi, za 6,2m ne veljajo več isti oscilogrami in grafi, prišlo bo do drugačnega časovnega zamika.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Igy, hvala za pomensko vprašanje. Natančen izračun pokaže, da je dolžina, s katero bi ob različnih fazah sinhronizacijskega signala lahko dokazovali tako hitrost c kot 2c malenkost krajša od 7,2, lahko je celo 6,2 m katero razdaljo omenjaš.

Prvi komentar je ta, da zares škoda, da sinhronizacijski signal, ki za prehodom elektronov skozi resonator domnevno zamuja cca 4 ns, ni izmerjen, čeprav bi se ga dalo izmeriti oziroma, da ni uporabljena znatno bolj različna dolžina poti svetlobe od 6 ali 7m. Pri razdalji 7,2 m dolžine poti, če bi se izkazalo, da ta sinhronizacijski signal odstopa od izračunanega za nekaj deset odstotkov (kakšno ns), se slika izračuna hitrosti svetlobe v celoti spremeni.

Vsekakor pa imam s tvojim vprašanjem motiv za globlje spoznavanja te meritve.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

No ti zdaj nekaj na pamet govoriš, izračun v članku da svetlobno hitrost s precej visoko natančnostjo, koliko natančno pa pride s temi tvojimi alternativami?

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Aniviller, meritve spektralnih črt kometov in sončevih izbruhov skušam uskladiti s to meritvijo. Zato toliko dvomov. Tisto, kar mi ta hip prihaja na misel je vprašanje, ali elektron sploh izseva EM val svetlobe. Kako, zakaj in po katerih zakonih naj bi ga sploh izseval. Lahko se dogaja, da elektron v magnetnem polju zgolj ustvari vrtince, 'tornade', iz katerih se za fotonom kasneje razvije EM val. V tem primeru bi bila hitrost svetlobe iz ciklotrona lahko tudi c. Seveda pa to ne velja za gibajoče objekte, ki sami sevajo svetlobo. Če imaš kakšne odgovore v tej smeri se priporočam.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Aha zdaj pa že elektrone kriviš, da goljufajo pri fiziki :P Se pa bližaš, zdaj si že počasi začel razumet kaj ti povedo Maxwellove enačbe. Ravno ti "tornadi" so svetloba - izmenična pretvorba elektricnega polja v magnetno in obratno, kar potem vztraja naprej kot valovanje. In ravno to, da od trenutka povzrocitve ta "tornado" postane samostojen in potuje zgolj na principu lastnih zakonov (Maxwellovih enačb) je to potovanje neodvisno od tega kakšno hitrost ima vir (in kakšen objekt je sploh tvoj vir). Zdaj moraš samo še razmislek posplošit na vse primere. Če zgornji razmislek še enkrat poveš, namreč enako ugotoviš, da ko "tornado" postane samostojen, ne ve ali ga je izseval gibajoč ali mirujoč elektron, žarnica (v kateri so elektroni, jedra in podobno), antena (v kateri so elektroni), ali karkoli, kar sproži časovno spremenljivo električno in magnetno polje. Maxwellove enačbe pač veljajo za elektromagnetno valovanje v vakuumu, ne glede na to kdo je sprva povzročil motnjo. To je po domače povedan razmislek, ki tudi matematično iz Maxwellovih enačb da hitrost ven neodvisno od vira (enostavno premečeš enačbe in pride ven c). Torej: val v vakuumu nima ne lastnika ne zgodovine, on gre s hitrostjo c ker je to pač narava izmenjave električnega in magnetnega polja preko indukcije in influence. Pa sva nazaj na temeljih: vidiš, da na podrobni valovni ravni itak ni druge šanse kot da je hitrost svetlobe neodvisna od izvora. Samo dokler si predstavljaš neke "žarke" in "snope" in "impulze" na katerih imaš nalepke z valovno dolžino in energijo in hitrostjo, samo v tem primeru sploh imaš možnost formulirat alternativne teorije. Ko enkrat EM valovanje pogledaš od blizu, kot dejansko valovanje, vidiš da imaš en in edini pravilen opis, saj se povsem zgubi vsa informacija o izvoru (to je tisto: imaš gibajoči in mirujoči vir, katerih valovanji se prekrijeta, kako veš kaj je od koga? ne moreš - vse se sešteje in giblje po istih zakonih in niti bog ne more dat narazen da bi lahko vsakega s svojo hitrostjo rinil naprej).

Zelo slabo razumeš koncept gibanja. Če se giblje se pač giblje, pa naj bo elektron ali pa žarnica. Spet fališ na isti zadevi... princip gibanja je univerzalen - stvar v lastnem koordinatnem sistemu (glede na katerega mirujejo) odda neko svetlobo, in kaj vidi tisti, glede na katerega se vir giblje, ne more bit odvisno od tega kdo se giblje. Če imaš žarnico in elektron, ki en glede na drugega mirujeta, potem sama dva (v svojem koordinatnem sistemu) vidita pač neko izsevanje, seveda pri hitrosti c. In če ti to opazuješ medtem ko se giblješ mimo njijju (ali obratno, ko se ona dva gibljeta mimo tebe, gibanje je itak relativno), ne more potem kar naenkrat za obe svetlobi veljat različen zakon :)

POSPEŠEK je tisti, zaradi katerega nabiti delci oddajajo EM valove. Dokler ima delec konstantno hitrost, ne oddaja ničesar. Ko pa spreminja hitrost, se pa to čuti na časovnih spremembah njegovega električnega polja (ki ga ima ker je nabit tudi ko miruje), in te spremembe sprožijo indukcijo, valovanje,... ki si ga opisal kot "tornado". V sinhrontronu v tem eksperimentu je ta pospešek kar radialni pospešek zaradi ukrivljene poti gibanja. Čim elektron zavija, odda sevanje.

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a derik »

V katero smer se širi EM valovanje, ko elektron zavija?

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Aniviller, odlično. Elektron ustvari turbulence v magnetnem polju. Razburkano magnetno polje se po Maxwellovih zakonih po prehodu elektrona bodisi izravna, bodisi ustvari EM val, odvisno od načina in jakosti razburkanja magnetnega polja. Elektron ustvari turbulence v magnetnem polju, nima pa neposrednega vpliva na hitrost ustvarjenega EM vala. Hitrost vala določa le lastnosti magnetnega polja in v njem delujoči Maxwellovi zakoni.

Magnetno polje ciklotrona se nahaja v jasno določenem sistemu opazovanja. V primeru meritve hitrosti svetlobe v ciklotronu tako magnetno polje, ki ustvarja EM valove, kot tudi celotna merilna oprema 'miruje' v istem sistemu opazovanja. Svetlobna hitrost svetlobe iz magnetnega polja ciklotrona (iz mirujočega vira svetlobe) je torej pričakovana.

Pojavi pa se vprašanje, kaj se dogodi, če se magnetno polje, ki seva svetlobo (ali pa celo svetilo) nahaja v drugem sistemu opazovanja kot opazovalec. Tak primer je na primer sončev izbruh, kjer se plazma giblje s hitrostmi nekaj sto km/s ali komet s hitrostmi nekaj deset km/s.

Tisto, kar nas zanima niso okoliščine, ko magnetno polje ali drug vir svetlobe, miruje glede na ponor. Zanimajo nas okoliščine, ko se vir ki ustvarja svetlobo, v našem primeru magnetno polje, giblje glede na ponor svetlobe.

igy
Prispevkov: 337
Pridružen: 25.11.2005 1:16
Kraj: Maribor
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a igy »

Rozman napisal/-a:Tisto, kar nas zanima niso okoliščine, ko magnetno polje ali drug vir svetlobe, miruje glede na ponor. Zanimajo nas okoliščine, ko se vir ki ustvarja svetlobo, v našem primeru magnetno polje, giblje glede na ponor svetlobe.
Nisem fizik, to pa mi je vendarle jasno:
Aniviller napisal/-a:Če se giblje se pač giblje, pa naj bo elektron ali pa žarnica. Spet fališ na isti zadevi... princip gibanja je univerzalen - stvar v lastnem koordinatnem sistemu (glede na katerega mirujejo) odda neko svetlobo, in kaj vidi tisti, glede na katerega se vir giblje, ne more bit odvisno od tega kdo se giblje.
Tebi, Rozman, pa seveda ni jasno in nikoli ne bo, ker je tvoj ego prevelik, da bi priznal napako.

Sem pa zelo hvaležen Aniviller-ju, ker je zelo razumljivo predstavil vso to kolobocijo okoli svetlobne hitrosti. Ta tema mi je namreč zelo zanimiva. Vse je jasno, svetlobna hitrost je očitno res tista bariera, preko katere materija ne more.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Rozman, si že skoraj tam. Samo še en korak:
Pojavi pa se vprašanje, kaj se dogodi, če se magnetno polje, ki seva svetlobo (ali pa celo svetilo) nahaja v drugem sistemu opazovanja kot opazovalec. Tak primer je na primer sončev izbruh, kjer se plazma giblje s hitrostmi nekaj sto km/s ali komet s hitrostmi nekaj deset km/s.
Magnetno polje je polje: ni objekt, ki bi se lahko gibal, magnetno polje je lastnost prostora v neki točki. Menjava opazovalnega sistema sicer spremeni kaj vidimo (električno polje in magnetno polje spremenita jakost in se pretvarjata ne v drugega, ko spremeniš hitrost opazovalnega sistema), ampak polje se ne more gibat. Vsaka točka prostora ima električno in magnetno polje, ampak to ni fizični objekt ki bi imel hitrost, ob naslednjem trenutku je polje po celem prostoru drugačno, ne vem čemu bi sploh pripisal hitrost: dinamika polja je tisto, kar ti povejo Maxwellove enačbe. Vsa dinamika je torej EM val, in kot si sam ugotovil, staro magnetno in električno polje je vir magnetnega in električnega polja v naslednjem trenutku, in ker gre za polje in ni ničesar kar bi imelo hitrost, je "vir" v tem smislu vedno mirujoč - hitrost je vedno c.

Podobno velja za vsako polje. Recimo tlačno polje: tlak se ne giblje. Tlak pač je. Giblje se motnja v tlačnem polju, in to je zvok. Pri zvoku se sicer lahko giblje MEDIJ katerega tlak gledaš, ampak sam tlak je pač tlak in glede na medij se zvok vedno giblje z isto hitrostjo, ne glede na hitrost vira. Pri EM polju si pa v vakuumu in medija ni, tako da je pač hitrost absolutna: enačbe EM polja so Maxwellove enačbe in nimajo notri členov, ki opisujejo medij, enačbe za zvok pa vsebujejo dodatne člene, kako medij "nosi" zvok naprej če se giblje. V obeh primerih pa gre za polje in gledaš hitrost motnje, v nobenem primeru hitrost vira ne more vplivat na hitrost motnje, saj je po trenutku izsevanja motnja prepuščana sami sebi in ne nosi informacije.

Valovanja so lastnosti polj, in vedno gre v principu za dva prenosa:
vir -> polje -> poslušalec

Pri zvoku gre takole:
vir -> polje: na tem koraku ima motnja vedno fiksno hitrost glede na medij, vir je že pozabljen
polje -> poslušalec: hitrost motnje, ki jo izmeri poslušalec, je odvisna od hitrosti poslušalca glede na medij [ne glede na vir]

Pri svetlobi pa:
vir -> polje: na tem koraku je motnja prepuščena Maxwellovim enačbam, hitrost motnje je c, vir je pozabljen
polje -> poslušalec: polje je v vakuumu, glede na poslušalca je vakuum pač vakuum, v katerem veljajo Maxwellove enačbe, hitrost je c [vir je že zdavnaj pozabljen]

Ta sklep je vse, kar rabiš, da izpelješ celo teorijo relativnosti, in nikjer ni treba ničesar predpostavit... vse enolično sledi iz dejstva, da se EM polje širi po vakuumu.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a GJ »

igy napisal/-a:Sem pa zelo hvaležen Aniviller-ju, ker je zelo razumljivo predstavil vso to kolobocijo okoli svetlobne hitrosti. Ta tema mi je namreč zelo zanimiva.
Tudi moja hvaležnost se pridružuje... :D
Eno so relativistične enačbe, stare že več kot stoletje, nekaj povsem drugega pa je kako to logično povezati v glavi in pravilno razumeti!
Govorimo seveda o razumevanju genijev ala Maxwell, Einstein itd. Dejansko smo ostali normalni smrtniki rabili desetletja, da smo sprejeli relativnost takšno kakršna je, seveda je bila teorija vmes že ničkolikokrat dokazana, se pa še vedno najdejo srednjeveški primerki ljudi, ki to briljantnost genijev vztrajno zavračajo, zaradi lastne nesposobnosti razumevanja in egoističnosti.

Lep dan vsem...

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Aniviller, vprašanju hitrosti magnetnega polja posvetiva še nekaj pozornosti. Zamisliva si železen magnet na domači mizi, okrog katerega se ustvari magnetno polje. V prostoru okrog magneta lahko opaziva usihanje magnetnega polja glede na oddaljenost od magneta (dH/dx) ter časovno nespremenljivost magnetnega polja v času dH/dt=0, če se nahajamo v istem sistemu opazovanja kot magnet

V nadaljevanju se preseliva v drug sistem opazovanja in opaziva, da dH/dt ni več nič. Lastnosti magnetnega polja okrog železnega magneta na mizi so očitno vezane na sistem opazovanja. Lahko bi rekli, da opis magnetnega polja (magneta na mizi ali v ciklotronu) pripada nekemu sistemu opazovanja, da ima s tem magnetu pripadajoče magnetno polje lastnost objekta in mu v vsakem sistemu opazovanja lahko določimo njegovo hitrost. Ta hitrost je kar enaka hitrosti magneta na mizi ali magneta v ciklotronu.

Predlagam da dorečeva gornje vprašanje in se v nadaljevanju posvetiva še z vprašanjem 'motenj' oziroma EM valov.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Masa fotona

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

V nadaljevanju se preseliva v drug sistem opazovanja in opaziva, da dH/dt ni več nič. Lastnosti magnetnega polja okrog železnega magneta na mizi so očitno vezane na sistem opazovanja. Lahko bi rekli, da opis magnetnega polja (magneta na mizi ali v ciklotronu) pripada nekemu sistemu opazovanja, da ima s tem magnetu pripadajoče magnetno polje lastnost objekta in mu v vsakem sistemu opazovanja lahko določimo njegovo hitrost. Ta hitrost je kar enaka hitrosti magneta na mizi ali magneta v ciklotronu.
Ja, vsak opazovalni sistem vidi malo drugačno polje, po relativističnih transformacijah (električno in magnetno polje se tudi malo mešata). Recimo mirujoč elektron ima samo električno polje, magnetnega pa ne, če se pa giblje (ali če se ti giblješ), pa povzroča magnetno polje (kot vsak tok po žici). Ampak časovne spremembe obeh polj so lahko poljubne, čemu boš sploh pripisal hitrost zdaj? Recimo če imaš dH/dt in dE/dt (in mogoče še prostorske odvode)... kaj je zdaj hitrost? Kako to ločiš od tega, da enostavno kdo v tuljavi izklaplja tok in zato polje pojema? Boš potem rekel da se elektromagnet giblje če mu spreminjaš tok? In ali šteješ potem hitrost magneta ali hitrost elektronov po žici? In tudi če to gledaš, katero točko v prostoru boš opazoval in ji pripisal hitrost magneta? Za vsako lokacijo boš dobil neko drugo obnašanje, in vedno je dvoumno ravno zato, ker vse kar je je H in E v vakuumu, ki se pokoravata Maxwellovim enačbam. To kar ti hočeš bi mogoče delovalo, če predpostaviš, da polje povzroča enostaven paličast magnet (s tem predpostaviš zelo specifično obliko polja, in zato lahko iz tega uganeš hitrost magneta, ampak isto polje lahko naredi magnet druge oblike pri drugačni hitrosti, ali celo nekaj kar sploh ni magnet). Da ne govorimo spet o težavah kaj se zgodi, ko imaš več virov pri več hitrostih, polje je pa še vedno eno samo - kaj je od koga?

Nasilno poskušaš uvest neko hitrost, ki je ni. Vse kar je, je polje, in Maxwellove enačbe dajo hitrost motenj c. Karkoli drugega bi zahtevalo, da uvedeš neko nefizikalno dodatno polje, ki drži dodatne informacije - pa še to boš težko dosegel zaradi principa superpozicije, ko se ti enkrat stvari seštejejo nimaš več kaj.

Odgovori