Rozman napisal/-a:Aniviller, nisi me dobro razumel. 'De Sitter double star experiment' ni primeren za dokazovanje hitrosti svetlobe iz razloga, ker se na spletu pojavlja kot neprepričljiv prikaz enake hitrosti svetlobe. Sam pa sem ga uporabil kot ilustracijo za spreminjanje hitrosti svetlobe.
Huh. Če briljantnost in preporostost dokaza interpretiraš kot neprepričljivost, očitno nisi sposoben logičnega sklepanja. To, da argument niti ne rabi hudih kvantitativnih meritev, da dokaže konstantnost svetlobne hitrosti, je še toliko bolj prepričljivo - stvar je tako očitna, da pogledaš okoli sebe in je že jasno pri čem si. Sklep gre tako: če bi bila svetlobna hitrost odvisna od hitrosti izvora, potem bi se svetloba, oddana ob različnih časih v orbiti zvezde, prehitevala, in bi dobil čudne neenakomernosti v svetlosti, z občasnimi hudimi sunki. Ker tega ni, je avtomatično jasno, da je predpostavka napačna in da je svetlobna hitrost konstantna.
Najboljši dokazi v naravi so tisti, ki gradijo na zdravi pameti in zanikanju predpostavk na podlagi neujemanja napovedi.
Nasploh tudi v tem tvojem izseku, ki ga objavljaš, vidim da vsak dokaz, ki vsebuje razmisljanje, razglasiš za neveljavnega. Tudi to, katera meritev je posredna in katera direktna, je samo v tvoji glavi. Vsaka meritev je posredna, ker meriš pač odziv merilne naprave.
Because of the Fabry Perot interferometer in general does not detect the spectral line shifts...
od kod ti to? To izjavo kar predpostavis...
Celotna debata o meritvi kometa samo dokazuje, da niti nisi razumel literature. Celo na grafu ti piše "Airglow"... to ni sipanje KOMETOVE svetlobe na atmosferi, ta signal bi bil odločno premajhen. To je spontano sevanje zemljine atmosfere, ki nima bistvene hitrosti glede na merilno napravo in zato pač nima Dopplerjevega premika. In če smo ravno pri tem, sipanje svetlobe kometa na atmosferi ne bi spremenilo valovne dolžine, bi še vedno videl Dopplerjev premik.
Iz vira:
We have observed [O I] 6300 Å emission from comets C/1973 E1 (Kohoutek; Huppler et al. 1975; Scherb 1981), 1P/1982 U1 (Halley; Magee-Sauer et al. 1988, 1990; Smyth et al. 1993), C/1989 X1 (Austin; Schultz et al. 1992, 1993), C/1996 B2 (Hyakutake; J. P. Morgenthaler et al., in preparation), and C/1995 O1 (Hale-Bopp; this work) using Fabry-Pérot interferometers with resolving powers sufficient to separate the cometary [O I] line from the Earth's [O I] airglow line and nearby cometary NH2 lines (e.g., Fig. 1). In general, we found good agreement between our results and others.
Tudi to ni res, da bi bil Fabry-Perot kaj manj občutljiv na sipanje kot katerikoli drugi spektrometer. To je odvisno od fokusirne optike spredaj, pa še to ne kaj dosti (samo od zornega kota) - če bi pobiral samo fotone, ki padajo direktno v tvojo smer, ne bi videl nič. Fokusiranje z lečo zbere svetlobo vzporednih žarkov v eno točko. Ali so ti žarki vmes zadeli zrak ali ne, sploh ni važno, samo da potujejo v isto smer. Ko ti pogledas v luno skozi zemljino atmosfero enkrat popoldne, imaš Rayleighovo sipanje (modrina neba) kar povrhu lune, in ga ni inštrumenta, ki bi to dal narazen.
Nasploh tudi vidim, da imaš praktično ekskluzivno same elektronske vire. Zato verjetno tudi zavržeš vse, kar je na wikipediji bežno omenjeno s citatom na originalni podrobni vir - odpri si kakšen dejanski znanstveni članek, preberi si kakšen gimnazijski (mogoče univerzitetni) učbenik, da se ne boš smešil.
Potem pa še tole: ti precej radikalno zavračaš relativistični vpliv na tek časa. Pa vendar si sam s seboj v nasprotju. Če Dopplerjev pojav obravnavaš klasično, potem je kvečjemu valovna dolžina tista, ki bo spremenjena: predstavljaj si, da ob času 0 mirujoč in gibajoč se vir oba oddata začetek vala. Potem po preteku ene urne periode na viru oddata naslednji val, ampak drugi vir je vmes prepotoval nekaj razdalje - torej bo razdalja med začetkom in koncem vala avtomatično manjša, razen če je začela na drugem viru teči ura počasneje! To je pa že podaljšanje časa, edino narobe ti pride ker si izhajal iz napačnih predpostavk.
In potem če tale izjava:
The speeds of light sources on the Earth are very small
compared to the speed of light; only up to 1000 m/s. The small
speeds of light sources therefore have in general no practical
impact on the above mentioned laws in our life. It does not
matter in our environment, if we use the basic or upgraded
legality.
Haha. Zelo podcenjuješ preciznost meritev in natančnost procesov, ki potekajo v moderni tehnologiji. Popolnoma sposobni smo merit stvari na 5 decimalk, ki jih rabiš, da zaznaš efekte pri 1000m/s. Zdaj ima že vsak telefon notri GPS, ki mora stalno popravljat signal zaradi hitrosti satelitov: če ne uporabiš teorije relativnosti, bo v par minutah GPS kazal več kilometrov narobe in po kakšni uri bo popolnoma neuporaben. Še celo če uporabiš samo posebno relativnost, splošne pa ne (efekt gravitacije na čas), potem bo zdržalo kakšen dan, pa bo tudi vse narobe. In če ne bi bila relativnost popolnoma pravilna (če bi bila na kateremkoli mestu kakšna sprememba, recimo tvoja zadeva o nekonstantni svetlobni hitrosti), bi bila vsa navigacija zanič. Pa ni - svojo zmoto gledaš v obraz in jo ne vidiš. Pomisli: GPS dela v celoti na predpostavki, da je prepotovana razdalja svetlobe x=c*t pri konstantnem c. Deluje na principu, da izmeriš časovni zamik potovanja in izračunaš razdaljo do satelita. Z drugimi besedami, GPS NAPRAVA IZMERI HITROST SVETLOBE IZ GIBAJOČEGA SE VIRA ENKRAT NA SEKUNDO IZ 4 ALI VEČ SATELITOV! IN TO ŠE BOLJ NEPOSREDNO KOT TI HOČEŠ: IZMERI DEJANSKO x/t! POT S ČASOM. DEFINICIJO HITROSTI. Ne vem kaj bi še rad.
Me prav zanima kaj imaš za pripomnit na vse to.