Energija

[shrink]

Prazne žalitve in odsotnost resnih trditev povedo vse.

Klasično smetenje z enovrstičnico pove vse.

'Klasično smetenje' glede na pravila ni primeren diskusijski izraz.

Seveda je primeren, ker je pravilen.

[Roman]

Razpravljanje mora biti v okviru teme: trditve + argumenti zanje.

Načelno da, ampak pogovor se redkokdaj (pravzaprav nikoli) drži rdeče niti.

Ponavljanje stavkov, stavki izven teme, nerazumljivi stavki - ne spadajo v topik.

Ja. In kako se presoja razumljivost? Mimogrede, nad bargovim smetenjem se nisi nikoli pritožil. Tudi nad njegovo žaljivostjo ne. Tudi to sodi k dvojnim merilom.

Napačno presojaš.

Itak, ker ti moje sodbe pač niso všeč. Kaj pa argumenti, ki jih sicer zahtevaš od drugih? Tudi to sodi k dvojnim merilom.

Zanesljivo vsako ponudbo novot najprej vrednostno presodim v okviru svojega dotedanjega znanja.

Kaj pa, če bi bilo treba tvoje dotedanje znanje razširiti ali popraviti?

Sedaj se začenjaš spraševati, potem ko si bil nasprotno stališče nepremišljeno zavrnil?

Ničesar ne zavrnem nepremišljeno. In če sem kaj zavrnil, bi od tebe pričakoval nasprotne argumente. Pa jih, kot po navadi, nisem dobil. Ne ljubi se mi brskati nazaj, katero stališče pa sem zavrnil? Osveži mi spomin.

Malce pozno, bi rekel.

Nikoli ni prepozno.

Zopet napačno presojaš.

Spet ti ni všeč moja ugotovitev. A to ne pomeni, da ni resnična.

Ker se zmota (v okviru trditev, zaključka) hitro zgodi, je potrebno argumente izredno ceniti.

Ja, ampak govora je bilo o razbiranju, kdaj ti kdo želi pomagati. Omenjeno strastno iskanje žalitev te pri tem hudo ovira.

Si se pa na poseben način dotaknil resnice. Nekateri mišljenjski nasprotniki mi (na mojem področju), ko so argumentacijsko poraženi (v pogledu pravnih ali dejanskih vprašanj), začnejo 'očitati poučevalen stil'.

Res? Čudno. Tvoj stil sploh ni poučevalen.

Če se na koncu tvoje prepričanje zgosti v 'neumnost', je jasno, zakaj nesoglasje.

Spet si se izognil svoji odgovornosti za to stanje. Glej, kar naprej kažeš dvojna merila. In potem si užaljen, ko ti jih kdo očita.

Ne bi rekel, da imam nerealno visoke zahteve. Se pa strinjam, da odstopajo od povprečja.

Nerodno pri tem odstopanju je, da želiš ti učitelju predpisati, kaj naj ti pove. Skladno mora biti s tvojimi prepričanji, ne z resničnostjo.

Opisane lastnosti prav gotovo ne ustrezajo moji podobi učitelja.

Seveda ne, to je podoba učenca, ki jo kažeš.

Imam predlog: samokritičnost.

Odlično. Kdaj jo boš pokazal? Da pa ne bo izpadlo žaljivo, navedi primer moje nesamokritičnosti.

[Rock]

Klasično smetenje z enovrstičnico pove vse.

'Klasično smetenje' glede na pravila ni primeren diskusijski izraz.

Seveda je primeren, ker je pravilen.

Ne ustvarjaj problemov, puhloglavi shrink.

[Rock]

Razpravljanje mora biti v okviru teme: trditve + argumenti zanje.

Načelno da, ampak pogovor se redkokdaj (pravzaprav nikoli) drži rdeče niti.

Vsak naj stori čimvečji korak v pravo smer.

Ponavljanje stavkov, stavki izven teme, nerazumljivi stavki - ne spadajo v topik.
------------
Ja. In kako se presoja razumljivost? Mimogrede, nad bargovim smetenjem se nisi nikoli pritožil. Tudi nad njegovo žaljivostjo ne. Tudi to sodi k dvojnim merilom.

Mislim, da je bargo poseben primer.

Napačno presojaš.
-----------
Itak, ker ti moje sodbe pač niso všeč. Kaj pa argumenti, ki jih sicer zahtevaš od drugih? Tudi to sodi k dvojnim merilom.

Argumenti so velevažni. Substanciraj svoje izjave, in se bom zamislil nad njimi.

Zanesljivo vsako ponudbo novot najprej vrednostno presodim v okviru svojega dotedanjega znanja.
------------
Kaj pa, če bi bilo treba tvoje dotedanje znanje razširiti ali popraviti?

Kakšno vprašanje! Prav zaradi te nuje!

Sedaj se začenjaš spraševati, potem ko si bil nasprotno stališče nepremišljeno zavrnil?
-----------
Ničesar ne zavrnem nepremišljeno. In če sem kaj zavrnil, bi od tebe pričakoval nasprotne argumente. Pa jih, kot po navadi, nisem dobil. Ne ljubi se mi brskati nazaj, katero stališče pa sem zavrnil? Osveži mi spomin.

Enako se tudi meni ne ljubi.

Malce pozno, bi rekel.
----------
Nikoli ni prepozno.

Vsekakor bolje kot nikoli.

Zopet napačno presojaš.
----------------
Spet ti ni všeč moja ugotovitev. A to ne pomeni, da ni resnična.

Še manj je dokaz za nasprotno.

Ker se zmota (v okviru trditev, zaključka) hitro zgodi, je potrebno argumente izredno ceniti.
------------------
Ja, ampak govora je bilo o razbiranju, kdaj ti kdo želi pomagati. Omenjeno strastno iskanje žalitev te pri tem hudo ovira.

Tu si kapitalno pogrešil.
Ampak, da storim korak naprej, in tvegam oceno (ki pa so jo nekateri sicer pravilno razumeli pred časom, čeprav z besom): mislim, da razumem ogorčenje tebe in nekaterih; a ogorčenje ni utemeljeno; shema ponižno vprašanje nevednega učenca in vase zaverovani odgovor provincialnega učitelja ni na mestu; dvakrat premisli, predno vprašanje okvalificiraš za odraz neznanja; učenec je izredno vesel odgovora (= kar ga prepriča); če navdušenja ni, bolj velja, 'vprašanje ni nikoli tako neumno, kot je lahko odgovor' kot 'pametnemu zadostuje beseda' - če si sposodim besede znanega humorista.

Si se pa na poseben način dotaknil resnice. Nekateri mišljenjski nasprotniki mi (na mojem področju), ko so argumentacijsko poraženi (v pogledu pravnih ali dejanskih vprašanj), začnejo 'očitati poučevalen stil'.
---------------
Res? Čudno. Tvoj stil sploh ni poučevalen.

Odlično. Si bom zabeležil. Bojim se, da mi bo dokaz prišel še kako prav. (btw, najmanj en forumaš pač nikakor ne deli tvojega mnenja.)

Če se na koncu tvoje prepričanje zgosti v 'neumnost', je jasno, zakaj nesoglasje.
------------
Spet si se izognil svoji odgovornosti za to stanje. Glej, kar naprej kažeš dvojna merila. In potem si užaljen, ko ti jih kdo očita.

Mislim, da odgovor ni potreben.

Ne bi rekel, da imam nerealno visoke zahteve. Se pa strinjam, da odstopajo od povprečja.
-------------
Nerodno pri tem odstopanju je, da želiš ti učitelju predpisati, kaj naj ti pove. Skladno mora biti s tvojimi prepričanji, ne z resničnostjo.

S tem sva se vrnila na prejšnjo temo. - Bom nadaljeval: učitelj mora vedeti toliko več, da takoj prepozna vzroke za 'učenčevo' nezadovoljstvo. Sicer do tega učenca nima statusa 'učitelja'.

Opisane lastnosti prav gotovo ne ustrezajo moji podobi učitelja.
----------------
Seveda ne, to je podoba učenca, ki jo kažeš.

Lahko rečem, da je opisano videz in resnica.

Imam predlog: samokritičnost.
------------
Odlično. Kdaj jo boš pokazal? Da pa ne bo izpadlo žaljivo, navedi primer moje nesamokritičnosti.

Situacija iz neposredno gornjega pasusa.

[shrink]

'Klasično smetenje' glede na pravila ni primeren diskusijski izraz.

Seveda je primeren, ker je pravilen.

Ne ustvarjaj problemov, puhloglavi shrink.

Problem je le tvoje smetenje/žaljenje: šolski primer za to je gornja enovrstičnica.

[Roman]

Mislim, da je bargo poseben primer.

Ti tako misliš, jaz tako mislim, bargo tako misli, in vendar vsi trije mislimo različno.

Substanciraj svoje izjave, in se bom zamislil nad njimi.

Napoveduješ nekaj, česar dosedaj nisi storil.

... shema ponižno vprašanje nevednega učenca in vase zaverovani odgovor provincialnega učitelja ni na mestu ...

Kje se ta shema dogaja?

... dvakrat premisli, predno vprašanje okvalificiraš za odraz neznanja ...

Kakšen smisel ima vprašanje, če ne odraža neznanja?

... učenec je izredno vesel odgovora (= kar ga prepriča) ...

Skoraj nikoli nisi bil z odgovorom zadovoljen, kaj šele, da bi ga bil vesel. Razumem, pač ni bil v skladu s tvojim znanjem, v katerega ni dovoljeno dvomiti.

[Rock]

Seveda je primeren, ker je pravilen.

Ne ustvarjaj problemov, puhloglavi shrink.

Problem je le tvoje smetenje/žaljenje: šolski primer za to je gornja enovrstičnica.

Prenehaj izzivati, in ne boš več problem.

[Rock]

Mislim, da je bargo poseben primer.

Ti tako misliš, jaz tako mislim, bargo tako misli, in vendar vsi trije mislimo različno.

Ali ni to več kot odlično izhodišče za izmenjavo mnenj?

Substanciraj svoje izjave, in se bom zamislil nad njimi.
--------------
Napoveduješ nekaj, česar dosedaj nisi storil.

Očitno oba točno enako negativno misliva drug o drugem.
Sedaj, če želiš nadaljevanje: moral boš preiti na konkretne primere; jaz mislim, da z obtožbami ne boš uspel.

... shema ponižno vprašanje nevednega učenca in vase zaverovani odgovor provincialnega učitelja ni na mestu ...
-----------------
Kje se ta shema dogaja?

Po m. mn. je važna negativna izjava: taka shema na Kv. nima mesta.

... dvakrat premisli, predno vprašanje okvalificiraš za odraz neznanja ...
------------------------
Kakšen smisel ima vprašanje, če ne odraža neznanja?

Domnevam, da povsem soglašaš z rekom, da je pogoj za zastavitev vprašanja znatno poznavanje materije.

... učenec je izredno vesel odgovora (= kar ga prepriča) ...
--------------
Skoraj nikoli nisi bil z odgovorom zadovoljen, kaj šele, da bi ga bil vesel. Razumem, pač ni bil v skladu s tvojim znanjem, v katerega ni dovoljeno dvomiti.

Samo majhna korekcija: nisem bil zadovoljen takrat, kadar odgovor ni bil koherenten z ozirom na moje izhodišče, pri čemer za korekcijo znanja ne zadostuje zanikovalna trditev. Drugačni goli trditvi, tudi če je pravilna, ne dovolim, da mi omaja dotedanje prepričanje. Potrebujem argumente.

[Roman]

... jaz mislim, da z obtožbami ne boš uspel.

Tega niti ne poskušam. Nobene potrebe ne čutim po tem.

Domnevam, da povsem soglašaš z rekom, da je pogoj za zastavitev vprašanja znatno poznavanje materije.

Da lahko zastavimo vprašanje, je seveda potrebno imeti nekaj znanja. Kako bi sicer lahko spoznali, da nečesa ne vemo. Ampak po nečem, kar nam je povsem jasno, menda ne bomo spraševali? Razen morda z namenom, da se prepričamo, da smo nekaj prav razumeli.

Drugačni goli trditvi, tudi če je pravilna, ne dovolim, da mi omaja dotedanje prepričanje. Potrebujem argumente.

Kaj pa narediš, ko argumentov ne razumeš?

[bargo]

Drugačni goli trditvi, tudi če je pravilna, ne dovolim, da mi omaja dotedanje prepričanje. Potrebujem argumente.

Kaj pa narediš, ko argumentov ne razumeš?

Zanimivo vprašanje, Roman. Recimo, da obrnemo in se vprašamo kaj (lahko) naredimo, če naši argumenti niso razumljeni?
Kje je vzrok za (ne)razumevanje, (ne)uspešno komunikacijo?
Kako sploh vemo, kdaj so argumenti ustrezni, pravilni/skladni z/s ______?

Za komunikacijo je sicer potrebna energija, samo menim, da tole ne spada več v tole temo energija.

[shrink]

Ne ustvarjaj problemov, puhloglavi shrink.

Problem je le tvoje smetenje/žaljenje: šolski primer za to je gornja enovrstičnica.

Prenehaj izzivati, in ne boš več problem.

Problem so le nakladači, ki klasično jokcajo (smetijo).

[Roman]

Recimo, da obrnemo in se vprašamo kaj (lahko) naredimo, če naši argumenti niso razumljeni?

Praktično nič. Za argumentiranje sta potrebna dva.

Kje je vzrok za (ne)razumevanje, (ne)uspešno komunikacijo?

Govorjenje različnih jezikov. Pravzaprav različno mišljenje.

Kako sploh vemo, kdaj so argumenti ustrezni, pravilni/skladni z/s ______?

Edini način je, da jih preizkusimo.

[Rock]

Domnevam, da povsem soglašaš z rekom, da je pogoj za zastavitev vprašanja znatno poznavanje materije.

Da lahko zastavimo vprašanje, je seveda potrebno imeti nekaj znanja. Kako bi sicer lahko spoznali, da nečesa ne vemo.

Sicer se strinjam (npr. s Sokratom), da veliko ve tisti, ki ve, da nič ne ve (docta ignorantia).
Toda aktualni poudarek je drugod: samo tisti, ki ve, zazna ob izjavah drugega nesklad, in zastavi zato vprašanje, da bi pomislek bil morda odstranjen.

Drugačni goli trditvi, tudi če je pravilna, ne dovolim, da mi omaja dotedanje prepričanje. Potrebujem argumente.
-------------------
Kaj pa narediš, ko argumentov ne razumeš?

Dovtip dneva!

Most of the fundamental ideas of science are essentially simple, and may, as a rule, be expressed in a language comprehensible to everyone.
If you can't explain something simply, you don't know enough about it.

Oba stavka izvirata od E. (Poudarka sta pa moja.)
Jaz bi se izrazil takole: Ad hominem, Roman, ad hominem!

[Rock]

Drugačni goli trditvi, tudi če je pravilna, ne dovolim, da mi omaja dotedanje prepričanje. Potrebujem argumente.

Kaj pa narediš, ko argumentov ne razumeš?

Zanimivo vprašanje, Roman. Recimo, da obrnemo in se vprašamo kaj (lahko) naredimo, če naši argumenti niso razumljeni?
Kje je vzrok za (ne)razumevanje, (ne)uspešno komunikacijo?

Po m. mn. odlično, (mili) Bargo!

[osf]

energíja -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo ; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije



...nekoč so ljudje tako mislili, bodo pripovedovali....