Temna snov in temna energija sta v fiziki odvečna in nepotrebna pojma. Izhajata namreč iz napačnega razumevanja lastnosti svetlobe. Pojave povezane s supernovo (kot sem opisal) je ob pravilnem razumevanju lastnosti svetlobe možno pojasniti brez temne energije. Podoben odvečen pojem v fiziki je 'kefeida'. Utripanje zvezd je možno takole pojasniti, brez nerazumljivega cikličnega segrevanja in ohlajanja zvezde:
V vesolju opažamo dvojne zvezde. Svetloba iz dvojne zvezde proti opazovalcu potuje z večjo hitrostjo, kadar se zvezda na krožnici Zemlji približuje, oziroma z manjšo hitrostjo na nasprotni strani, čez pol kroga, kadar se zvezda oddaljuje.
V primeru kroženja se hitrost vsake od zvezd glede na opazovalca na Zemlji nenehno spreminja, zato se spreminja tudi hitrost svetlobe iz teh zvezd in se fotoni iz iste zvezde se lahko dohitevajo in celo prehitevajo.
Ob izbranih pogojih lahko do opazovalca na Zemlji hkrati prispe počasnejša svetloba, ki je izšla iz zvezde v fazi oddaljevanja, in hitrejša svetloba iz iste zvezde, ko zvezda čez pol kroga preide v fazo približevanja. Na Zemlji takrat isto zvezdo vidimo hkrati na obeh straneh krožnice. V naslednji fazi se lahko dogodi, da zaradi ravno pravšnjih zaostankov svetlobe zvezde postane neznatna.
Posledično opažamo dvojno zvezdo enkrat svetlejšo, drugič temnejšo. Tako videnje je značilno predvsem, kadar dvojno zvezdo opazujemo z velike razdalje, tako da obe zvezdi opazimo le kot eno piko na nebu.
Opisani pojav utripanja svetlosti dvojne zvezde lahko celoviteje pojasnimo na na naslednjem diagramu:
Diagram na vodoravni osi prikazuje potek časa na Zemlji, na navpični osi pa potek časa na opazovani dvojni zvezdi. Kadar opazujemo dvojno zvezdo, zvezda zaradi kroženja glede na Zemljo praviloma spreminja hitrost. Kadar se zvezda Zemlji približuje, svetloba k nam prispe hitreje in dogodke iz približujoče se zvezde vidimo prej kot v primeru, kadar se zvezda na krožnici oddaljuje. Svetloba za pot od oddaljujoče se zvezde potrebuje več časa kot od približujoče se zvezde, zato dogodke z oddaljujoče se zvezde vidimo pozneje.
Časovni interval na zvezdi, ki traja na primer od časa tv1 do tv2, na Zemlji lahko vidimo kot krajši časovni interval, na primer od časa tz1 do tz2. Obratno krajši časovni interval na zvezdi, na primer tv2 do tv3, na Zemlji lahko zaznamo, ta traja dlje kot na zvezdi.
Zvezda na izvoru ves čas oddaja enako močno svetlobo, ves čas ima enako svetilnost. Kadar se svetloba iz nekega obdobja na zvezdi na Zemlji zgosti v krajše obdobje, je zvezda videti svetlejša. Kadar pa se svetloba z zvezde na Zemlji razpotegne v daljše obdobje, je zvezda videti temnejša.
Preslikavo poteka zvezdnega časa v zemeljski čas na daigramu prikazuje črtkana krivulja, kar pa ustvarja nihanje svetlosti dvojne zvezde, kot ga opažamo na Zemlji, ki ga ponazarja zvezna krivulja v obliki žage pod krivuljo poteka časa.
Za pojasnitev utripanja oddaljenih zvezd torej ne rabimo pojma 'kefeida'.