Problemi je napisal:
Pa saj ravno o temu govorim, da je vizualizacija povsem nepomembna. Kvantne prepletenosti ne moreš vizualizirati, da za bozone ne velja Paulijevo izključitveno načelo in imata dva delca bozona ista kvantno stanje ( kvantna števila n, l, ml, ms (lega, vrtilna količina, masa, spin) tudi ne moreš vizualizirati je za samo fiziko povem irelevantno. Konec koncev, kako vizualiziraš elektromagnetno valovanje?
O.K. recimo, da si me prepričal, čeprav nisem povsem gotov, da je vizualizacija neke fizikalne teorije "povsem nepomembna." Kako jo boš predstavil nespecializirani generalni publiki?
Ma tu malce mešaš, z eksperimenti ne potrjujemo "objektivne realnosti" temveč pravilnosti opisa objektivne realnosti, torej pravilnosti modelov in konceptov. Modeli in koncepti so objektivna realnost tako kot vse ostalo, kaj pa naj bi bili drugega?
Dobro, da ne bova zabredla v dlakocepstvo in lingvistični larpurlatizem, seveda sem mislil na opis objektivne realnosti.
Nikakor pa se ne morem strinjati s trditvijo, da so "modeli in koncepti objektivna realnost". So subjektivni (bolj ali manj ustrezni)
odrazi objektivne realnosti,
ne pa ta realnost sama.
No, to se preverja z eksperimenti. Preverja se produkt človeškega genija, ki je prav tako objektivno realen, z objektivno realnostjo, ki jo opisuje.
Ampak, to je res nepomembno ...
Ja kaj pa sem drugega hotel povedati, ko sem govoril o "konceptu ognja, elektromotorja, atomske bombe in Higgsovega bozona" kot to, da so ti koncepti bili "preverjeni z eksperimenti"?!
O idejah, konceptih in drugih subjektivnih odslikavah objektivne realnosti pa sem že povedal svoje stališče.
To sicer ni sporno, ampak obstajajo teorije, ki so in (še dolgo) bodo zgolj posredno dokazljive. Ne bo obstajal eksperiment, ki bi jih lahko ovrgel, kar sicer je znanstveni pogoj. Ampak saj imamo še čas, počasi. Ti govoriš o civilizaciji tipa III. Torej pustiva Popperja, ni pomemben za ta naša vprašanja. Mislim, da je Feynman tudi nanj mislil, ko se je obregnil ob filozofe ...
Pa saj v tem je poanta moje argumentacije!
"/...
ampak obstajajo teorije, ki so in (še dolgo) bodo zgolj posredno dokazljive." Prav za to gre! Teorija strun je čudovita, elegantna, matematično konsistentna hipoteza, toda dokler ne bo vsaj indirektno potrjena kot del objektivnega sveta, bo samo to: čudovita, elegantna, matematično konsistentna hipoteza in nič več.
Popperjeva britev je še vedno zelo aktualna in nepogrešljiva pri ločevanju zrnja od plev pri znanstvenih hipotezah.
Želel sem zgolj opozoriti, da Calabi-Yau prostor ni 11D.
O.K.
Benchmark o tem, kaj je mikro ali makro je tudi velikost Planckove konstante
In? kaj želiš reči?
Apostrofirati in komentirati sem hotel tale tvoj citat: "/...
empty spacetime provides a benchmark for accelerated motion."
No daj, lepo te no prosim no. Mar bi fizik trdil, da je zgolj koncept to, da tudi v praznem vesolju obstaja referenca za pospešeno gibanje.
Ja, to je koncept neke fizikalne realnosti. Kot je to Einsteinov koncept prostorčasa.
Koncept je recimo geocentrizem ali multiverse.
Tudi.
Ne more pa biti trditev fizikov, da obstaja realna entiteta, ki nudi referenco za pospešeno gibanje, koncept, subjektivni prevod.
Po moje je lahko.
In pa zopet mešaš, preslikava neke objektivne realnosti ne more in ne sme biti subjektivni odsev.
Kakšen pa? Odsev božje previdnosti ali razsvetlitve svetega duhca?
Nasprotje v tem citatu in tvoji refleksiji je v tem, da ti trdiš: "Ne morem si zamisliti REALNEGA prostora brez materije" in "'Fizika trdi' lahko pomeni samo 'fizikalno-matematični modeli' dopuščajo... Nisem pa še slišal, da bi kdo trdil, da tak prostor realno obstaja." (nanašajoč se na moj stavek: "Ampak, fizika trdi nekaj drugega, da prostor oziroma prostor-čas lahko obstaja neodvisno od materije.") . Tu pa imaš fizika (Green), ki trdi da realno obstaja, saj drugače ne bi mogel govoriti referenca za pospešeno gibanje.
Ja, saj! "Tu imaš fizika (Green),
ki trdi da.../" Kaj pa je drugega
trditev nekega indivuduuma po imenu Brian o nekih lastnostih prostorčasa, kot
subjektivni koncept objektivne realnosti?
In še enkrat, ali si si prebral, o čemu je govora v zvezi s Casimirjevim pojavom?
Sem; o kvantni mehaniki. To z lastnostmi prostora, kot jih opisuje STR kot teorija makrokozmosa po moje nima niti indirektne zveze.
Zdaj si pa že zelo kontradiktoren. Na moje vprašanje, kako se to sklada (nanašajoč se na tvojo trditev, da prostor oziroma prostor-čas ne obstaja v objektivno-realnem pomenu, kot fizična entiteta) s trditvijo, da je le ta neodvisen od materije, mi odgovoriš: "Še enkrat: v konkretno obstoječem, fizičnem svetu ne. Ne morem si zamisliti REALNEGA prostora brez materije. Drugo so matematični in filozofski koncepti in modeli." V tem odgovoru, pa mi trdiš da prostor - sicer ne vem, kaj je tam mišljeno "prostor/materija" - obstaja objektivno, realno in neodvisno od vsakega subjekta. Potem praviš: "vse drugo so emergentne lastnosti, ki so konkretne, spremenljive in so rezultat subjektivnega dojemanja objektivne realnosti.". Iz česar več ni jasno, ali je prostor tudi emergenten pojav ali pa gre za objektivno in realno entiteto?
Lahko to prosim bolj natančno pojasniš?
Sam kontradiktornosti seveda na vidim.
Čeprav mislim, da sem bil dovolj jasen, bom skušal stvari še simplificirati.
Edina nespremenljiva in univerzalna lastnost objektivne realnosti (materije) je, da obstaja izven nas in neodvisno od nas. To je filozofski koncept materialistične monizma, katerega pristaš si tudi ti.
Konkretne pojavne oblike te materije (razsežnost, nepredirnost, inercija, ...) pa so emergentne, spremenljive in se v procesu asimptotičnega vedno vernejšega subjektivnega dojemanja objektivne realnosti vedno bolj 'prekrivajo' s to realnostjo.
V tem smislu je prostor emergenten, hkrati pa gre za objektivno in realno lastnost.
Bolj preprosto ne znam povedati.