Kvarkadabra forum

Po teoriji relativnosti čas na vrhu hriba teče hitreje kot v dolini. Ura na 2700 m visoko mt. Lemmon v enem dnevu prehiti dolinsko za cca 20 nanosekund. Dolžina dneva je posledično na vrhu hriba krajša, kot v dolini. Zaradi različnih dolžin dneva se iz dneva v dan povečuje časovna razlika med začetkom dneva (jutrom) na vrhu hriba v primerjavi z jutrom v dolini. Po določenem številu let se ta časovni zamik tako poveča, da takrat, kadar v dolini pripeka vroče opoldansko sonce, je na hribu polnoč.

Rozman napisal/-a:Po teoriji relativnosti čas na vrhu hriba teče hitreje kot v dolini. Ura na 2700 m visoko mt. Lemmon v enem dnevu prehiti dolinsko za cca 20 nanosekund. Dolžina dneva je posledično na vrhu hriba krajša, kot v dolini. Zaradi različnih dolžin dneva se iz dneva v dan povečuje časovna razlika med začetkom dneva (jutrom) na vrhu hriba v primerjavi z jutrom v dolini. Po določenem številu let se ta časovni zamik tako poveča, da takrat, kadar v dolini pripeka vroče opoldansko sonce, je na hribu polnoč.

Človek ne more verjeti svojim očem, ko prebere tole. In to piše človek, ki ima tehnično izobrazbo! Povezuje namreč tek ur na različnih točkah Zemlje z VRTENJEM Zemlje, ki edino določa dolžino dneva ...

Pa še jagoda na torto: 20 nanosekund je 20 milijardink sekunde. V milijardi let bi to zneslo kakšni dve uri! Da bi 'v dolini pripekalo vroče opoldansko sonce, ko je na hribu polnoč', bi morala razlika biti 12 ur, se pravi, miniti bi moralo 6 (z besedo: šest) milijard let! To pa je dosti več, kot je staro naše osončje ...

Poučen primer, kako si mali Rozmanček razlaga splošno teorijo relativnosti ...

Rozman očitno spet obuja svoje šarlatansko jokcanje v zvezi z relativističnimi popravki pri sistemu GPS.

Opisan izziv je ostal brez odgovora, zato naj pojasnim paradoks. V fiziki obstajajo le dogodki, čas/ura pa je človeški proizvod - orodje pri razumevanju dogodkov. Za opazovalca so pomembni dogodki (vzhod, zahod sonca), ki pa tečejo enako hitro za tistega v dolini in tistega na hribu. Posledično mora tudi ura na hribu in v dolini, ki napoveduje te dogodke, teči enako hitro, če z njo ni kaj narobe. Če so na 2700 m visoko mt. Lemmon izmerili, da ura v enem dnevu prehiti dolinsko za cca 20 nanosekund, je to lahko le posledica netočnosti orodja - ure. Če se v cezijevi uri na hribu spremeni gostota gravitacijskega polja ali drugi pogoji okolja, to lahko vpliva na netočnost ure, podobno kot pri mehanski uri na nihalo in ura prehiteva. Če ura napačno napoveduje dogodke (jutro, večer), to ni problem dogodkov ampak nedoslednosti ure.

Rozman napisal/-a:Opisan izziv je ostal brez odgovora, zato naj pojasnim paradoks. V fiziki obstajajo le dogodki, čas/ura pa je človeški proizvod - orodje pri razumevanju dogodkov. Za opazovalca so pomembni dogodki (vzhod, zahod sonca), ki pa tečejo enako hitro za tistega v dolini in tistega na hribu. Posledično mora tudi ura na hribu in v dolini, ki napoveduje te dogodke, teči enako hitro, če z njo ni kaj narobe. Če so na 2700 m visoko mt. Lemmon izmerili, da ura v enem dnevu prehiti dolinsko za cca 20 nanosekund, je to lahko le posledica netočnosti orodja - ure. Če se v cezijevi uri na hribu spremeni gostota gravitacijskega polja ali drugi pogoji okolja, to lahko vpliva na netočnost ure, podobno kot pri mehanski uri na nihalo in ura prehiteva. Če ura napačno napoveduje dogodke (jutro, večer), to ni problem dogodkov ampak nedoslednosti ure.

Čas je pač tisto kar (iz)merijo ure in ure morajo meriti isto, ker drugače ne vemo (za)kaj merimo.

vojko napisal/-a: Človek ne more verjeti svojim očem, ko prebere tole. In to piše človek, ki ima tehnično izobrazbo! Povezuje namreč tek ur na različnih točkah Zemlje z VRTENJEM Zemlje, ki edino določa dolžino dneva ...

Res je, nedopustna poenostavitev, nič neobičajnega, vsakodnevna predstava.

Malce domišljije bi ti prav prišlo. Recimo tako, če bi videl tako, da bi zaznaval nevtrine sploh ne bi vedel da je noč, a ne?

Ali pa tako, do nedavnega sploh nisi videl, torej je pomenilo, da si živel v temi, kaj ne?

vojko napisal/-a: Pa še jagoda na torto: 20 nanosekund je 20 milijardink sekunde. V milijardi let bi to zneslo kakšni dve uri! Da bi 'v dolini pripekalo vroče opoldansko sonce, ko je na hribu polnoč', bi morala razlika biti 12 ur, se pravi, miniti bi moralo 6 (z besedo: šest) milijard let! To pa je dosti več, kot je staro naše osončje ...

Samo jagode ne, ker lahko najdemo "gumenjak". Raje melisa, za dojemanje z zamikom, ni vzrok čas, če kaj, je kvečjemu merilo.

Drugače pa, tudi ko sestavljaš torto ima ta vzorec piramide.

Laurel and Hardy - The Battle of the Century (1927) - The Pie Fight

Eurythmics - Brand new day
Six o'clock in the morning
And I'm stepping through the streets
The pavement's cold and empty
Got the blues beneath my feet.
Big old sun is rising up
So elegant and thin
Another day is over
So a new day will begin
And the word said hey...
It's a brand new day


Mimogrede, če bi veljala Rozmanova provokacija, hribi in doline ali asinus, bi bila predstava iz pesmi nepredstavljiva. Kar pa bi bila velika škoda, a ne?

Komu koristi ta znanost?

Mimogrede, če bi lokalna ura delovala tako kot mora, bi pesmica prišla še bolj do izraza. Ura lokalno zunaj je 6:21.

Dej, nehi, no, šarlatan Rozman, vseh potrebnih odgovorov/razlag si v preteklosti že bil večkrat deležen, a kaj ko se tvoja pamet vedno znova hibernira in resetira in ko se ponovno zbudi, spet smeti z enimi in istimi šarlatanskimi "izzivi".

Vsakodnevno opazovanje dneva in noči kaže, da dolžina dneva v dolini traja natanko toliko časa kot na hribu. Avtoritete fizike zelo nazorne izmenjave dneva in noči skušajo demantirati. Dokazati hočejo, da v dolini dan traja 20 ns več, kot na hribu.
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... 2543,d.d2s
Fizika je očitno prišla do točke, kjer tudi avtoritete fizike sami sebe ne razumejo, kje in kako se sami v razlagah zapletajo, in na osnovi lastnega nerazumevanja trdijo, da je dolžina dneva na hribu drugačna kot v dolini, čeprav nihče ne opaža, da bi se dan na hribu in dolini zamikala, na primer tako, da bi bila na hribu noč takrat, ko je v dolini dan.

"Fizika me ignorira. Fizika skuša pomesti neprijetno resnico pod preprogo. Fizika je zarotniška do mojega revolucionarnega spoznanja (ki je seveda 'ključno vprašanje' zanjo ) in bo naredila vse, da se ga ne preveri in da se na vprašanje ne odgovori. Tema, ki sem jo načel, je tabu tema v fiziki in zato ne steče razprava."

Skratka: Argumentum ex coniuratio theoria ad nauseam.

bargo napisal/-a:

vojko napisal/-a: Človek ne more verjeti svojim očem, ko prebere tole. In to piše človek, ki ima tehnično izobrazbo! Povezuje namreč tek ur na različnih točkah Zemlje z VRTENJEM Zemlje, ki edino določa dolžino dneva ...

Res je, nedopustna poenostavitev, nič neobičajnega, vsakodnevna predstava.

Malce domišljije bi ti prav prišlo. Recimo tako, če bi videl tako, da bi zaznaval nevtrine sploh ne bi vedel da je noč, a ne?

Ali pa tako, do nedavnega sploh nisi videl, torej je pomenilo, da si živel v temi, kaj ne?

Vezanje otrobov in že neštetokrat argumentirano zavrnjenih blodenj imenuješ ti z evfemizmom 'nedopustna poenostavitev, nič neobičajnega, vsakodnevna predstava'??!!! Čudna, prečudna merila ...

Ja, nevtrinski tok ne pozna dneva in noči. Ampak naše oči bi morale biti občutljive SAMO na nevtrine; za EM spekter bi morali biti slepi ...

Ja, 'do nedavnega' smo živeli v nevtrinski temi; še pred tem pa v TV in radio temi. Še zdaj pa ne vidimo gravitacijskih valov, torej še vedno živimo v 'gravitacijski temi' ...

Naslednje vprašanje ostaja zaenkrat brez odgovora:

Po teoriji relativnosti zaradi gravitacije na hribu čas teče hitreje kot v dolini. Na hribu je torej dan krajši kot v dolini. Meteorologi trdijo, da je dan v dolini enako dolg, kot na hribu. To utemeljujejo tako, da če bi bil dan na hribu krajši, bi se ta razlika časa seštevala in čez nekaj časa bi bil lahko ob istem času v dolini polnoč, na hribu pa poldan. Komu naj verjamem?

Mogoče pa bo lažje naslednje vprašanje:

Matematiki trdijo, da če je neka izjava resnična, potem negacija te izjave ni resnična. V primeru fizike je drugače. Če trdim, da je Schrödingerjeva mačka živa, je resnična tudi negacija te izjave, da je mačka hkrati tudi mrtva. Matematiki in fiziki so si v protislovju!

PS: Nezdružljivost napovedi Schrödingerjeva enačbe in vsakdanjega izkustva je opazil že Schrödinger. Opisal jo je v slavnem primeru z mačko. Njegov miselni poskus poteka takole: Merilno napravo in mačko zapremo skupaj s stekleničko strupa v škatlo. Merilna naprava meri kvantne vrednosti 'gor' ali 'dol'. Kazalec na merilni napravi povežemo s stekleničko strupa tako, da se bo steklenička razbila in sprostila za mačko smrtonosni strup v primeru, ko se bo kazalec odklonil navzdol. V primeru, ko se bo kazalec odklonil navzgor, pa bo steklenička ostala cela. Po izvedbi meritve po napovedi Schrödingerjeve enačbe mačka ni ne živa in ne mrtva, ampak živa in mrtva hkrati.

Saj nisi resen.

Roman napisal/-a:Saj nisi resen.

Tvoja ugotovitev drži in ni problematična, roman; problematično je njegovo prepričanje, da je resen ...

Delo, petek 2. 12. 2016 (danes)

Najprej se ti bodo smejali, potem te bodo ignorirali, potem se bodo borili proti tebi, potem boš pa zmagal.

Mahatma Gandhi

Rozman napisal/-a:Delo, petek 2. 12. 2016 (danes)

Najprej se ti bodo smejali, potem te bodo ignorirali, potem se bodo borili proti tebi, potem boš pa zmagal.

Mahatma Gandhi

Ja, ja, že vemo, šarlatan:

viewtopic.php?p=8745#p8745