Nepojasnjen efekt sprožil dvome o spl. teoriji relativnosti

[Marko]

Živjo, verjetno se bo članek (spodnji link) marsikomu zdel zanimiv. Večkrat sem vam želel posredovati več zanimivih člankov a ta bo sigurno sprožil zanimive debate in teorije, komaj čakam da vas berem

http://www.economist.com/science/displa ... id=3104321

P.S.: Dnevno prejemam po mailu najnovejša znanstvena odkritja in teorije (med katerimi tudi navedeno). Brez spam-a, zastonj in enostavno za se izpisati; vpišete pa se lahko tako da pošljete prazen mail na:
rael-science-select-subscribe@yahoogroups.com

Uživajte

[Marjan]

Sem prebral članek. Luna pred Soncem poveča gravitacijo na Zemlji. Efekt je že dolgo znan kot "Allais efekt".

Kot enega možnih razlogov navajajo:

One possibility (though it could not account for the Pioneer observations) is known as Majorana shielding. This eponymous theory is that large masses (such as the moon) partially block the gravitational force from more distant objects (such as the sun).

Kar sledi je pa moja razlaga pojava.

Kot vemo je Einsteinova teorija relativnosti nekompatibilna s kvantno mehaniko. In po mojem mnenju Allais efekt izmeri prav kvantno odstopanje od Splošne Relativnosti (SR)!

Najlažje si problem predstavljam tako:

Po SR masivni objekti ukrivljajo prostor okoli sebe, ki tako povzroča, da ostali objekti začnejo pospešeno padati proti masivnejšem objektu. Na velikih skalah teorija lepo deluje. Toda, če merimo zelo natančno, lahko ob določenih pogojih (kot je Sončni mrk) opazimo rahlo odstopanje od SR napovedi. To odstopanje lahko po mojem mnenju pojasni Kvantna mehanika z nosilci gravitacijske interakcije; gravitoni. Ti se v nekem zelo majhnem deležu (podobno kot vsi bozoni) sipljejo v določenih pogojih. Tako je čisto možno, da Luna s svojo maso zaustavi nek majhen delež gravitonov od Sonca. Zato je med Sončevim mrkom gravitacijski privlak Sonca na Zemljo zmanjšan, kar na Zemlji izmerimo kot povečano gravitacijsko silo Zemlje.

[Roman]

Tukaj mi nekaj ni čisto jasno. Kaj pomeni, da se nihalo giblje hitreje? Če ima namreč nihalo višjo frekvenco (kar seveda ni isto kakor hitrost), to pomeni, da je njegova vztrajna masa manjša. In če je ta res enaka težki masi, to pomeni pomanjšanje gravitacije in ne povečanje.

Marjan, če tvoja razlaga drži, bi najbrž moralo priti do podobnega pojava tudi ponoči, ko je Zemlja vmes med soncem in mestom meritve. Je kdo poskusil to izmeriti?

Članek tudi omenja, da je sicer Allais verodostojen človek, vendar pa ponovitve meritve niso vedno dale pozitivnega izida. Zdi se mi, da bo potrebno počakati na naslednji mrk. Gotovo bodo vsi astronomi hoteli opraviti meritev.

[Marjan]

Tukaj mi nekaj ni čisto jasno. Kaj pomeni, da se nihalo giblje hitreje? Če ima namreč nihalo višjo frekvenco (kar seveda ni isto kakor hitrost), to pomeni, da je njegova vztrajna masa manjša. In če je ta res enaka težki masi, to pomeni pomanjšanje gravitacije in ne povečanje.

Poskusi so pokazali, da je nihajni čas takrat krajši. Najbolj okleščena formula za nihajni čas je: t = 2*Pi*(L/g)[sup]1/2[/sup], torej obratno sorazmerno. Če je nihajni čas manjši, je gravitacijski pospešek večji. Formulo lahko zelo izboljšamo z vsemi mogočimi popravki, vendar princip ostaja enak.

Marjan, če tvoja razlaga drži, bi najbrž moralo priti do podobnega pojava tudi ponoči, ko je Zemlja vmes med soncem in mestom meritve. Je kdo poskusil to izmeriti?

To ni res, saj morajo biti objekti Sonce, Luna, Zemlja poravnani v premico, to pa se zgodi samo ob mrku.

[Roman]

Marjan, hvala za pojasnilo. Morda moja primerjava z "nočno" gravitacijo res ni dobra, pa ne zaradi ravne črte (Sonce, Zemlja in opazovalec so tudi tu v ravni črti - recimo okoli polnoči), ampak zaradi odsotnosti tretjega telesa (masa opazovalca je pač zanemarljiva).