FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

[BojanD]

Izračun, kdaj se srečata foton in ogledalo, zahteva posvetovanje s prof. dr. fizike?

[Rozman]

BojanD, res bom rabil tvojo pomoč. Opazovalec se v času t=2 nahaja na lokaciji x=1 in potuje v desno s hitrostjo c/2 glede na vir. V času t=0 je bil na lokaciji x=0. Pojav opazujva z lokacije opazovalca, zato le ta miruje. Gibljeta se torej vir in svetlobni impulz, vir v levo, svetlobni impulz v desno. Opazovalec je krenil na pot sočasno s svetlobnim impulzom. Če je hitrost svetlobnega impulza c glede na vir, je v času t=2 svetlobni impulz prispel na lokacijo x=2. Če pa se svetlobni impulz s hitrostjo c oddaljuje od opazovalca, pa se mu bo tudi oddaljil za x=2. Ker pa je opazovalec na lokaciji x=1, se bo svetlobni impulz oddaljil na lokacijo x=2+1=3. Za začetek samo jasno povej, ali je v času t=2 svetlobni impulz na lokaciji x=2 ali na lokaciji x=3.

[BojanD]

Glede na opazovalca je v času t=2 impulz na razdalji x=2. Seveda sta to čas in razdalja v sistemu opazovalca, kjer je v času t=0 opazovalec ob viru.

[Rozman]

Seveda sta to čas in razdalja v sistemu opazovalca, kjer je v času t=0 opazovalec ob viru.

Bodiva natančna - sprašujem za opazovalca, ki je v času t=0 ob viru in v času t=2 na lokaciji x=1.

[BojanD]

Torej sedaj ne več v sistemu opazovalca, ker opazovalec je ves čas v x=0, ker pač miruje. Torej preklicujete?

Pojav opazujva z lokacije opazovalca, zato le ta miruje.

V sistemu, kjer vir miruje in je ves čas na x'=0, je v času t'=2 impulz na lokaciji x'=2. Apostrofi zato, ker so to koordinate v drugem opazovalnem sistemu, da sva res natančna.

[Rozman]

Opazovalec miruje v svojem koordinatnem sistemu. Njegov koordinatni sistem pa se giblje s hitrostjo c/2 v desno. Z drugimi besedami, od 'mirujočega' opazovalca v svojem koordinatnem sistemu se izhodišče giblje v levo, svetlobni impulz pa v desno (kot sem navedel že v začetku).

[BojanD]

Kakorkoli, itak sem že dal odgovora za oba koordinatna sistema.

[Rozman]

OK, naj ponovim. V času t=2 je opazovalec na lokaciji x=1 impulz pa na lokaciji x=2 (tako te razumem). V času t=2, se je impulz od opazovalca oddaljil za x=1 (2-1), kar pomeni, da impulz potuje s hitrostjo s/t = 1/2 = 0,5c glede na opazovalca.

[BojanD]

Tako, v sistemu, kjer vir miruje, se lahko tudi tako pogovorno izrazite. Seveda se v sistemu, kjer miruje opazovalec, impulz od njega oddaljuje s c. Beseda 'glede' je tukaj dvoumna, zato je lahko zavajajoča.

[Rozman]

Basen

Lisica teka po gozdu in sreča medveda. »Kam pa kam tako hitro?« jo vpraša medved. »Ja medved, ali ne veš, od danes naprej ure merijo biološki čas, to je čas, ki je namenjen vsaki živali do smrti.«

Medved pozorno posluša, zato lisica nadaljuje.

»V biološkem času ura teče različno hitro, ura namreč meri srčni utrip. Tisti, ki tekajo in se pri tem naprezajo, jim ura teče počasneje.«

Lisica počaka, da vidi ali ji medved sledi.

»Ali to pomeni, da tebi lisica, ki tekaš, se upehaš in ti srce bije hitreje, čas teče počasneje. Živela boš torej dlje kot jaz, ki lenarim tu pred brlogom?« končno dojame medved.

Lisica se zadovoljno nasmehne.

»Nisem prepričan, da je taka ura bolj uporabna od obstoječe« razmišlja medved. »Mogoče ura res bolje določa staranje, mogoče? Mogoče pa prinaša zgolj zmedo v merjenje časa.«

Medvedu se na obrazu izrišejo poteze nejevolje. »Če takšna ura res meri biološki čas, je konec mojega lenarjenja pred brlogom. Moral se bom poditi po gozdu kot lisica, če bom hotel dlje živeti« razmišlja, reče pa ni nič.

Lisica njegovo zadrego občuti kot svoj uspeh, zato mirno doda: »Vsak se bo po svoje odločal.«

Medved je v dilemi, ali naj verjame lisici ali ne. Lisica se že pripravlja, da bo medvedu napletla dolgo komaj razumljivo zgodbo, kjer medved ne bo več imel možnosti, da razmišlja po svoje.

Oba molčita, nakar se medved odločno oglasi. »Nova ura nima prednosti pred mojo staro uro. Dolžina dneva, ne govori v prid novi uri. Dolžina dneva se ne ozira na naprezanje in hitrost bitja srca.«

Medvedu se poroji vprašanje, kaj ima lisica za bregom, da tako zavzeto zagovarja relativno merjenje časa in novo uro. Razmišlja: »Ali jo res tako skrbi za moje zdravje in mojo starost?«

Lisica izkoristi molk in medvedu razlaga prednosti, ki jih ima nova ura. Razlago zaključi z mislijo: »Na osnovi nove ure se bo obrnilo na glavo in v celoti spremenilo življenje v gozdu.«

Medved nekaj časa posluša, potem pa, ko lisica napravi kratko pavzo, prevzame besedo.
»Napraviva kratek preizkus tvoje ure« predlaga lisici in nadaljuje. »Jaz na primer sedim tu pred brlogom, ti pa delaj kroge tako, da se vsakih nekaj minut vrneš do mene.«

Lisica je vesela, da medved kaže zanimanje za njeno novo uro, zato nadaljuje medvedovo misel. »V tem primeru bo moja ura tekla počasneje tvoja pa hitreje, ker lenariš pred brlogom. Ko bo tvoja ura izmerila na primer dve minuti, bo moja ura, ker tekam, namerila le eno minuto. Postarala se bom torej manj kot ti.«

Medved se ne da, zato pravi: »Kljub temu, da najini uri ob tvoji vrnitvi ne kažeta istega časa, to ne pomeni, da moram zaradi tega dvomiti v to, da si sočasno pogledava v oči ob vsakem ponovnem srečanju.« Medved malo razmisli, in nadaljuje »Sočasnost najinega srečanja ni vprašljiva, vprašljivo je najino merjenje časa.«

Lisica se za trenutek zmede, vendar tega medvedu noče pokazati. Nekaj trenutkov molči, nato nadaljuje: »Seveda so najina srečanja sočasna, ampak med najinimi srečanji pa ne mine enako časa, ker meni ura kaže daljše sekunde, tebi pa krajše sekunde. Med srečanji je različno število sekund, ker so najine sekunde različno dolge.«

Medved lisice ne razume. Medved se dela, kot da drema, v resnici pa razmišlja: »Najini uri najino sočasno srečanje pokažeta z dvema različnima (relativnima) vrednostma časa. Ti dve vrednosti časa pa pomenita isti čas srečanja, zapisan v dveh različnih merskih enotah; krajših in daljših sekundah, kot jih kažeta najini uri.«

Medved razmišlja naprej. »Če lisica odide in teka po gozdu in vmes počiva, njena ura enkrat teče hitreje drugič počasneje. Njena ura bo kazala nek kaotičen čas. Na osnovi njene ure se ne moreva domeniti za najino naslednje srečanje. Čas na njeni novi ura nima nobene uporabne vrednosti za planiranje najinega naslednjega srečanja.« To medved domisli, nakar globoko zazeha.

»Vidim da te moja ura dolgočasi in si boš privoščil malo počitka« mu reče lisica.

Lisica se odpravi do potoka, se napije čiste studenčnice, vmes pa razmišlja: »Medved nikoli ne bo odšel od svojega brloga. Ne razume enkratnosti in genialnosti ure, ki mu jo omenjam.«

Bolj v podzavestno kot zavestno se lisici porajajo nove in nove misli. »Z različno hitrostjo teka časa bi lahko ukanila življenje«, Zelo strastno si želi nove ure. Predstavlja si jo že kot stvarnost, brez želje in potrebe po preverjanju, ali je res izvedljiva.

Na osnovi počasnejšega teka časa si lisica mogoče zase lahko obeta celo nesmrtnost. Razmišlja: »Od nove ure mogoče lahko pričakujem oblico popolnoma neznanih načinov uporabe.« Prepričana je, da je le vprašanje časa, kdaj bodo lisice in tudi medvedi na osnovi take ure lahko potovali skozi črvino (prehod med različnimi vesolji), tako zapustili naše vesolje in se preselili v drugo vesolje.

Teh obljub lisica ne more in ne sme zamuditi. Nadležnim dvomljivcem, vključno z medvedom, mora preprečiti, da bi ustvarjali dvome o njej. Nova ura je predragocena, da bi jo kdo neodgovorno zaničeval.

[Roman]

Basni ti grejo vsekakor bolje od fizike. Ampak še vedno nam nočeš natočiti čiste studenčnice.

[Motore]

Za Rozmana (predvidevam, da ne bo razumel):
https://www.youtube.com/watch?v=msVuCEs8Ydo&t=0s

Sicer pa vsim priporočam ta posnetek (pa tudi vse ostale od Space Time).

[Rozman]

Ampak še vedno nam nočeš natočiti čiste studenčnice.

Roman, ali bo to zadostovalo: V teoriji relativnosti čas pri velikih hitrostih teče počasneje. Dolžina sekunde je odvisna od hitrosti gibanja opazovanega objekta. Čas torej merimo z različno dolgimi sekundami. Različno dolge merske enote (sekunde) ustvarja zmedo pri prepoznavanju časovnega dogajanja.

Za Rozmana (predvidevam, da ne bo razumel)

Motore, možakar na filmčku trosi zmoto (veliko laž), da Maxwellove enačbe dokazujejo v vseh razmerah enako hitrost svetlobe in potrjujejo Lorenzevo transformacijo. Maxwellove enačbe dokazujejo Galilejev prostor in vpliv hitrosti objekta na hitrost svetlobe. Vse sem podrobno opisal na linku http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf od 39 strani naprej. Častim dvojno kavo z mlekom, kdor dokaže tisto, kar razlaga samozavestni mož v filčku.

[Motore]

Roman, ali bo to zadostovalo: V teoriji relativnosti čas pri velikih hitrostih teče počasneje. Dolžina sekunde je odvisna od hitrosti gibanja opazovanega objekta. Čas torej merimo z različno dolgimi sekundami. Različno dolge merske enote (sekunde) ustvarja zmedo pri prepoznavanju časovnega dogajanja.

Lažeš. Hitrost sekunde je enaka za vse opazovalce v istem inercialnem sistemu.

Motore, možakar na filmčku trosi zmoto (veliko laž), da Maxwellove enačbe dokazujejo v vseh razmerah enako hitrost svetlobe in potrjujejo Lorenzevo transformacijo. Maxwellove enačbe dokazujejo Galilejev prostor in vpliv hitrosti objekta na hitrost svetlobe. Vse sem podrobno opisal na linku http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf od 39 strani naprej. Častim dvojno kavo z mlekom, kdor dokaže tisto, kar razlaga samozavestni mož v filčku.

Veliko laž trosiš le ti, saj ti ni jasna niti Lorentzova transformacija, niti Maxwellove enačbe. Kot ponavadi pa nisi razumel bistva tega filmčka. Tebe te dobesedno pere v možganih. Lorentz in Maxwell pa sta že dolgo mrtva, tako da nevem kako jim boš častil dvojno kavo z mlekom.

Mimogrede ta samozavestni mož je Matt O'Dowd: znanstvenik in pomožni profesor fizike in astronomije na newyorški univerzi. Ve kaj govori.

[Rozman]

Motore, emocionalno obkladanje ne vodi k razjasnitvi vprašanj. Zelo konkretno in podrobno sem na linku http://www.frozman.si/pdf/SVETLOBA.pdf od 39 strani naprej navedel, zakaj Maxwellove enačbe potrjujejo ne relativističen pogled na hitrost svetlobe in različne hitrosti svetlobe v vakuumu. Napredek lahko doseževa le tako, da me opozoriš, katera konkretna trditev v zapisu ne drži, v kateri postavki zapisa o Maxwellu se motim. Druga možnost pa je ortodoksno zagovarjanje idej v razmerah, ko argumentiranje ni želeno.