FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Za Rozmana: Motore je že odgovoril na meni zastavljeno vprašanje.
Za Motoreja: Odličen video. Še posebej mi je bila všeč na koncu izjava: "I knew my PhD would end up being good for something."
Za Motoreja: Odličen video. Še posebej mi je bila všeč na koncu izjava: "I knew my PhD would end up being good for something."
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Hitrost sekunde je enaka za vse opazovalce v istem inercialnem sistemu.
Motore, Roman, spuščata meglo, zato bom še bolj jasen.Motore je že odgovoril na meni zastavljeno vprašanje.
V teoriji relativnosti čas pri velikih hitrostih različnim opazovalcem v različnih sistemih opazovanja teče različno. Dolžina sekunde je odvisna od sistema opazovanja in hitrosti gibanja opazovanega objekta. Čas v različnih sistemih opazovanja torej merimo z različno dolgimi sekundami. Naj pojasnim na primeru.
Če se dvojčka domenita za nek čas ponovnega srečanja, je ta podatek o času čas brez kakršne koli vrednosti, nič ne pomeni, če dvojček na zemlji v detajle ne pozna gibanja dvojčka v raketi (zaviranja, pospeševanja, zavijanja, …)
Kadar različne pojme (kratke in dolge sekunde) pojmujemo z istim imenom, to vodi v kaos oziroma zmedenost zapisov.
Različne dolžine sekund, tako krajše kot daljše sekunde, v fiziki neupravičeno pojmujemo z istim pojmom– sekunda
Sekunda ni merjena količina ampak merska enota. V isti meritvi ali na istem diagramu je nedopustno čas meriti in označevati z različnimi merili, sploh pa ta različna merila imenovati z istim imenom. Vse skupaj pa je podrobno razložen na strani http://www.frozman.si/pdf/CAS.pdf
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Pometaj pred svojim pragom.
Sekunda je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja. (https://www.bipm.org/en/publications/si ... econd.html)
Glede na kaj? Glede na absolutni čas? Ves čas se vrtiš v tej zanki.V teoriji relativnosti čas pri velikih hitrostih različnim opazovalcem v različnih sistemih opazovanja teče različno.
Še enkrat: glede na kaj?Če se dvojčka domenita za nek čas ponovnega srečanja
Morda prebereš še ta članek: https://kvarkadabra.net/2000/01/cas-1/. Ali pa še enkrat (in počasneje) članek: https://kvarkadabra.net/2000/10/relativnost-posebna/.
Zadnjič spremenil Roman, dne 25.8.2018 13:22, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Roman, tebi (in vsem, ki vas je Rozman ponovno zvlekel v jalovo debato) naj mi bo dovoljeno parafrazirati zelo znan citat iz svetovne literature:Roman napisal/-a: ↑25.8.2018 9:54Pometaj pred svojim pragom.
Sekunda je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja. (https://www.bipm.org/en/publications/si ... econd.html)Glede na kaj? Glede na absolutni čas? Ves čas se vrtiš v tej zanki.V teoriji relativnosti čas pri velikih hitrostih različnim opazovalcem v različnih sistemih opazovanja teče različno.Še enkrat: glede na kaj?Če se dvojčka domenita za nek čas ponovnega srečanja
Morda prebereš še ta članek: https://kvarkadabra.net/2000/01/cas-1/.
"Opustite vsako upanje, vi, ki vstopate, v debato z Rozmanom".
(Božanska komedija, Pekel, III, Alighieri, Dante, 1265-1327)
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Včasih si bil preprostejši: "Da se ti ljubi!" Ampak imam izgovor: Zunaj je mokro.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Roman, tudi jaz sem menil, da je sekunda absolutna merska enota, pa me je Vojko pred časom prepričal, da ura na GPS satelitu teče počasneje. Ravno tako, mi je prijatelj pred kratkim razlagal, da so s precizno cezijevo uro merili čas na dveh avionih, enem, ki je obkrožil Zemljo v smeri V-Z, drugi pa v smeri Z-V. Izmerili so razliko v času, tako da se morava odločiti, kako je s sekundo, ali je absolutna, kot ti zgoraj navajaš ali je relativna, kot pravi Vojko?Sekunda je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja,
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Čakaj malo, Franc. Definicija sekunde po mednarodnem standardu merskih enot ne pomeni, da je sekunda absolutna. Sekunda je ravno tako vezana na opazovališče. Zakaj vendar res ne prebereš https://kvarkadabra.net/2000/10/relativnost-posebna/?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Roman, če hočeva prit do zaključka, moram razumeti, kaj mi razlagaš.
Naj te torej povzamem: Merska enota sekunda je po eni strani določena z nihaji, je pa tudi (če te prav razumem) funkcija hitrosti. Torej merska enota sekunda = f(v). Čas torej merimo na primer s kratkimi ali dolgimi sekundami. Dolžin sekund pa pojmovno ne razlikujemo in jih označujemo ne glede na dolžino z enim in istim pojmom 'sekunda'. Povej če te nisem prav razumel.
Naj te torej povzamem: Merska enota sekunda je po eni strani določena z nihaji, je pa tudi (če te prav razumem) funkcija hitrosti. Torej merska enota sekunda = f(v). Čas torej merimo na primer s kratkimi ali dolgimi sekundami. Dolžin sekund pa pojmovno ne razlikujemo in jih označujemo ne glede na dolžino z enim in istim pojmom 'sekunda'. Povej če te nisem prav razumel.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
.
To našo temo lahko zaključimo z enačbo
.................................. 1sek <> 1 sek
Z besedo zapisano: merska enota ene sekunde ni enaka merski enoti ene sekunde.
Pojasnilo: Če se ura giblje, ob različnih hitrostih gibanja ure (v), le-ta tiktaka različno hitro in s tem določa različne dolžine sekund. V fiziki katero koli dolžino posamezne sekunde pojmujemo z istim pojmom - sekunda. V izbranih primerih je 1sek lahko celo enaka 1sek (če uri, katerih časa primerjamo, mirujeta ali se gibljeta enako hitro), v splošnem pa ob primerjavi dolžin sekund v različnih okoliščinah velja, da merska enota ene sekunde ni enaka merski enoti ene sekunde.
To našo temo lahko zaključimo z enačbo
.................................. 1sek <> 1 sek
Z besedo zapisano: merska enota ene sekunde ni enaka merski enoti ene sekunde.
Pojasnilo: Če se ura giblje, ob različnih hitrostih gibanja ure (v), le-ta tiktaka različno hitro in s tem določa različne dolžine sekund. V fiziki katero koli dolžino posamezne sekunde pojmujemo z istim pojmom - sekunda. V izbranih primerih je 1sek lahko celo enaka 1sek (če uri, katerih časa primerjamo, mirujeta ali se gibljeta enako hitro), v splošnem pa ob primerjavi dolžin sekund v različnih okoliščinah velja, da merska enota ene sekunde ni enaka merski enoti ene sekunde.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Nisi me razumel. Si prebral predlagan članek? Zakaj ne? Osnovni problem tvojega nerazumevanja je, da čas pomuješ newtonsko, torej absolutno. V relativnosti to pač ni prav.
Čas je relativen, to pomeni, da je odvisen od opazovalca, od opazovalnega sistema. Ko merim kot opazovalec svoj čas, uporabljam za enoto sekundo definirano s cezijevim atomom ali pa s svetlobno hitrostjo, kar je seveda isto. Ko merim čas (glede nase!) v mimoleteči raketi, izmerim (glede nase!) daljši čas ene sekunde, kot jo izmeri pilot rakete (glede na pilota!). To pomeni, da ko v raketi preteče ena sekunda (glede na pilota), preteče pri meni (glede name) več kot ena sekunda. Tu se ne ukvarjam s problemom, kako mi pilot sporoči začetek in konec njegove sekunde.
Narobe je trditi, da ima pilot drugačno enoto za čas kot jaz. Za oba (glede na vsakega posebej) je sekunda enako dolga, ampak zame je njegova sekunda (kot jo izmeri on glede name) pač daljša od moje. Tvoje trditve moraš opremiti z navedbo opazovalnega sistema ("glede na"), pa bo morda šlo lažje. Namesto: "da merska enota ene sekunde ni enaka merski enoti ene sekunde" napiši: "da merska enota ene sekunde v nekem opazovalnem sistemu ni enaka merski enoti ene sekunde v drugem opazovalnem sistemu glede na prvi opazovalni sistem".
Seveda je povsem mogoče, da tudi jaz narobe razumem relativnost, in bi v tem primeru bil hvaležen za popravke mojih zmot.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Roman, preberem vse članke. Veliko jih že poznam, zato te preberem po diagonali. Če članka še ne poznam pa ga podrobno preberem.
Kar navajaš je razumljivo, ne opisuje pa relativnih časov, ki so jih na primer izmerili z dvema točnima cezijevima urama, ki so jih okrog zemlje (eno proti vzhodu, drugo proti zahodu) peljali z letaloma. Ta meritev se navaja kot ključni dokaz relativnosti časa. Na koncu so ti dve uri iz letal preselili na skupno mizo v sobi in uri sta kazali različna časa. Skušaj ta primer razložiti skladno z gornjim tvojim navedkom.Narobe je trditi, da ima pilot drugačno enoto za čas kot jaz.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Predlagam, da govoriva o teoriji relativnosti, ne o PTR ali STR. Ob vsakem primeru uporabiva tiste mehanizme (enačbe), ki ustrezajo primeru. Če je primer bolj zapleten, na primer gibanje kometa okrog Sonca, lahko pot razdeliva v diferenciale in potem čas integrirava po celi poti.
V primeru merjenja časa na kometu in na Soncu bomo po teoriji relativnosti od enega do drugega njunega srečanja ( v isti točki štirirazsežnega prostora / zanemarim njuno razdaljo ob srečanju ) izmerili različna časa. Tu nimam druge razlage, kot različno dolge sekunde na kometu (zaradi gibanja) in Soncu. Te različno dolge sekunde pa nemetodološko in neupravičeno pojmujemo z istim pojmom – sekunda – čeprav so različnih dolžin.
V primeru merjenja časa na kometu in na Soncu bomo po teoriji relativnosti od enega do drugega njunega srečanja ( v isti točki štirirazsežnega prostora / zanemarim njuno razdaljo ob srečanju ) izmerili različna časa. Tu nimam druge razlage, kot različno dolge sekunde na kometu (zaradi gibanja) in Soncu. Te različno dolge sekunde pa nemetodološko in neupravičeno pojmujemo z istim pojmom – sekunda – čeprav so različnih dolžin.