Nedoločenost in einsteinova relativnost

[jpodho007]

delec z maso se obnaša enako kot val z valovno dolžino h/mc in zato se pojavi njegova nedoločenost (se mi zdi). Masa nekega telesa pa se dramatično poveča ko se hitrost tega telesa približa svetlobni hitrosti. Ali to ne pomeni da se njegova določenost poveča z hitrostjo?

[Marjan]

Glede enačb v relativnosti... te dobijo faktor gama = 1/Sqr(1-(v[sup]2[/sup]/c[sup]2[/sup])). Energija delca v drugem opazovalnem sistemu se zapiše kot E=mc[sup]2[/sup]*gama. Valovno dolžino se z upoštevanjem relativnosti zapiše kot h/p = h/(mc*gama).

Glede načela nedoločenosti... to se glasi dx*dp > h/4Pi in dE*dt > h/4Pi pri kakršnikoli hitrosti delca! Nedoločenost ti torej onemogoča izmeriti x in p hkrati na poljubno veliko natančnost (enako je z E in t). Npr. če izmerimo hitrost delca popolnoma natančno, ne moremo nič reči o njegovem položaju.

[jpodho007]

kvantna mehanika dovoljuje da nek delec prepotuje kratko razdaljo hitreje od svetlobe. Ampak potem je po enačbi m'= m/Sqr(1-(v2/c2)) njegova masa imaginarna. Kaj potem to pomeni, kako so to razložili?

[Marjan]

Hja, tisti delec ne preleti razdalje po prostor-času hitreje od c. Prostor-čas lahko fluktuira na tako majhnih razdaljah, pojavljajo se črvje luknje v njegovi strukturi... komplicirana zadeva... kolikor vem še ni dodobra pojasnjeno.

[GJ]

kvantna mehanika dovoljuje da nek delec prepotuje kratko razdaljo hitreje od svetlobe. Ampak potem je po enačbi m'= m/Sqr(1-(v2/c2)) njegova masa imaginarna. Kaj potem to pomeni, kako so to razložili?

Delec nikakor ne more imeti lastne hitrosti višje od c.
Torej govorimo iz stališča delca, ki se giblje blizu svetlobne hitrosti.

Iz drugega stališča torej stališča opazovalca pa je stvar malce drugačna. Prostor ni nikoli raven saj ga ukrivlja gravitacija. Prostor niti ni konstantno ukrivljen saj gravitacija ni konstanta iz česar sledi, da prostor spreminja svojo obliko in s tem tudi sam način potovanja delca po njem.
Del prostora lahko trenutno preoblikujemo na več možnih načinov. Od tu pa izhaja relativna razlika hitrosti potovanja delca in jo lahko izmerino večjo od hitrosti c. Seveda pa razlika v izmerjeni hitrosti ni zelo velika.

Lep dan še naprej...

[jpodho007]

Nevem no... v Hawkinovi knjigi črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji je to da se delec lahko giblje hitreje od svetlobe omenjeno v zvezi z črnimi luknjami, da lahko tako delec uide črni luknji tudi po tem ko je delec že za dogodkovnim horizontom... ali nekaj takega. Moram še enkrat pogledat.

Še nekaj me zanima. Ali načelo nedoločenosti prepoveduje materiji da bi bila pri miru? Če je nekaj pri miru je nedoločenost njegovaga položaja enaka nič in ker je nič krat nekaj vedno enako nič bi bilo to manjše od planckove konstante kar pa ni dovoljeno.

Hvala za odgovore.

[qg]

kvantna mehanika dovoljuje da nek delec prepotuje kratko razdaljo hitreje od svetlobe. Ampak potem je po enačbi m'= m/Sqr(1-(v2/c2)) njegova masa imaginarna. Kaj potem to pomeni, kako so to razložili?

Delec nikakor ne more imeti lastne hitrosti višje od c.
Torej govorimo iz stališča delca, ki se giblje blizu svetlobne hitrosti.

Mislim, da je hitrost delca (kot posledica kvantne mehanike) lahko večja od svetlobne hitrosti, le da je ne moremo uporabiti za prenos informacije. Podobno, kot pri razlagi bellove neenačbe,(članek v kvarkadabri) kjer je hitrost informacije o spinu večja od svetlobne, le ne moremo je uporabiti za prenos informacije. (Naj kdo to napiše bolj razumljivo)