shrink napisal/-a:Sodbo prepuščam tebi. Teorija relativnosti pa je iluzorna za tiste, ki je ne razumejo ali pa narobe razumejo.
In kje si ta trenutek ti?
Shrink..
Odgovor zakaj je to tako, se skriva zgolj v poznavanju relativistične teorije..
Ponovno si oglejmo zadnji tretji Rozmanov poizkus z elektronskimi topi.
In ga poizkusimo opisati malo bolj na drobno.
Najprej naštejmo vsa potrebna opazovana stališča..
1)Univerzalno stališče.
Pozor, to stališče je povsem abstraktno. In ne pozna REALNIH omejitev.
2) Realni prostor v katerem se preizkus dogaja in stališča neodvisnega opazovalca gledano iz poljubne točke.
Pozor vsaka (poljubna) opazovalčeva točka predstavlja nov prostor in na kar nikoli ne smemo pozabiti, opazovalec je del tega ISTEGA opazovanega sistema.
3)Stališče (ProstorA) elektrona A.
4)Stališče (ProstorB) elektrona B.
Kot sedaj vidimo govorimo o štirih različnih prostorih oziroma pod-prostorih.
Prvi prostor je popolnoma abstrakten in je
razumska osnova vsem ostalim. Drugi prostor je realen in vsebuje dva ciljna pod-prostora in neskončno veliko neodvisnih opazovalnih točk prostora.
Kaj je končni produkt naše operacije v točno določeni točki časa in prostora, ki jo imenujemo srečanje?
(Prej si vsaj še enkrat preberite potek poizkusa.)
Operacijo lahko preprosto ponazorimo takole..
ProstorA + ProstorB = ProstorC
Ali to velja seveda zgolj za primer, da elektrona trčita drug v drugega?
No vemo, da zakaj takega nimata dovolj potrebne kinetične energije.
Kaj se dogaja, ko se začneta elektrona dovolj približevati?
V trenutku, ko se dovolj približata začnejo opazno delovati sila naboja, prostor se začne spreminjati, ne letita več drug proti drugemu temveč gledano absolutno čedalje bolj vzporedno, njuna hitrost je seda komaj malo manjša od hitrosti c in neodvisni opazovalec tega ne more videti ker ne pripada temu prostoru kot tudi ne času. Zatorej bo imel občutek kot, da je elektron že doživel srečanje. Vendar pa elektrona nista neposredno del opazovalčevega prostora niti časa.
Torej, če elektrona nimata dovolj kinetične energije se bosta odbila vsak v svojo smer.
Če je napaka izstrelitve dovolj velika recimo nekaj milimetrov je vpliv sil zanemarljiv in elektrona bosta švignila mimo z medsebojno hitrostjo oddaljevanja precej večjo od c,
gledano seveda zgolj s stališča neodvisnega opazovalca. S stališča absolutnega opazovalca (ne pripada temu prostoru) pa je ta hitrost še vedno manjša od c. Vzrok iluzije tiči v tem, da je opazovalec pripada istemu prostoru v katerem se dogaja poizkus. Za razlago iluzije s strani neodvisnega opazovalca, ki ni del tega prostora pa je kriva deformacija prostora (po času).
Ima opazovalec prav? To pa je povsem vaša odločitev..
PS
Rozman, tko jest to razumem..
Lepo razmišljanje še naprej želim..
