Hitrost svetlobe ???

[Rozman]

Iz točke '0' poletita npr. po osi 'x' v času 'to' dva elektrona vsak v svojo smer npr s hitrostjo 'c/2'. (Slika 10.2 na strani http://www.anti-energija.com v poglavju Svetloba). Po osi x potuje tudi sto krat večji EM val (foton) tako, da je začetek vala v točki '0' v času 'to'. V naslednjem trenutku se oba elektrona nahajata v fotonu (foton elektrona zaobjame), potem pa iz fotona na drugi strani fotona prvi izstopi tisti foton, ki se giblje v nasprotni smeri fotona, čez nekaj časa pa izstopi še foton, ki se giblje v smeri fotona. Foton je hitrejši od elektrona, zato ga foton prehiti. Kako je možno, da elektrona različno dolgo potujeta skozi foton, če je hitrost vsakega od elektronov glede na foton enaka natanko svetlobni hitrosti in foton je enako velik za oba elektrona? Izhajam iz trditve, da je hitrost svetlobe glede na poljubnega opazovalca natanko svetlobna hitrost. LP FR

[Aniviller]

Hitrost je se vedno ista. Ta dolzina bi lahko bila valovna dolzina, torej je pojav, ki ga opisujes dopplerjev pojav. Elektrona se gibljeta v razlicnih smereh glede na smer svetlobe zato vidita premik v barvi fotona. To je to

[Rozman]

Hitrost je se vedno ista. Ta dolzina bi lahko bila valovna dolzina, torej je pojav, ki ga opisujes dopplerjev pojav. Elektrona se gibljeta v razlicnih smereh glede na smer svetlobe zato vidita premik v barvi fotona. To je to

Se strinjam, ni pa to odgovor na moje vprašanje. Vprašanje je: kako sploh lahko priti do dopplarjevega pojava, če elektrona z enako hitrostjo preletita foton, če je hitrost fotona glede na svetlobo vedno enaka svetlobni hitrosti?

[Roman]

Slika 10.2 na strani http://www.anti-energija.com

Sem pogledal sliko, ampak, če mi ne zameriš, imam pri tvojih tekstih ta problem, da se mi branje zatakne že na začetku. Kaj naj bi pomenilo, da žarki na Zemlji prihajajo vzporedno? Nekateri že morda, vsi gotovo ne. Zakaj bi bila medsebojna hitrost fotonov le nekaj deset m/s? Zakaj bi sicer žarek moral zgrešiti Zemljo?

Drugo vprašanje pa je tole: Ali je sploh relevantno ugibati o medsebojni hitrosti delcev z maso nič? Ali se relativnostna teorija sploh tiče takih delcev? Ali ima domneva, da za foton čas stoji, sploh kak smisel?

[Rozman]

Slika 10.2 na strani http://www.anti-energija.com

Kaj naj bi pomenilo, da žarki na Zemlji prihajajo vzporedno? Nekateri že morda, vsi gotovo ne. Zakaj bi bila medsebojna hitrost fotonov le nekaj deset m/s? Zakaj bi sicer žarek moral zgrešiti Zemljo?

Drugo vprašanje pa je tole: Ali je sploh relevantno ugibati o medsebojni hitrosti delcev z maso nič? Ali se relativnostna teorija sploh tiče takih delcev? Ali ima domneva, da za foton čas stoji, sploh kak smisel?

Iz Sonca na Zemljo žarki prihajajo približno vzporedno zaradi velikosti Sonca, Zemlje in njune medsebojne razdalje. Stavek hoče poudariti, da je posledično medsebojna hitrost svetlobe med fotoni, ki potujejo s Sonca na Zemljo majhna, do nekaj deset m/s.

Drugo: Foton je EM vozel, ki se ga da prepoznati. Pri npr. radijskem EM valu lahko z meritvami E in H merimo njegovo gibanje, hitrost in lokacijo. Takoj ko nekaj lahko prepoznamo, pa so zelo relevantna vaša vprašanja, ali za njih velja teorija relativnosti. Einstein i Eddinkton sta na primer ugotavljala vpliv gravitacije na foton, kar pomeni, da po njunem mnenju tudi foton podleže teoriji relativnosti. LP FR

[Roman]

približno vzporedno

Prav. Potem je relativna medsebojna hitrost fotonov najbrž nič. Še vedno pa se sprašujem, kakšen smisel ima postavljati opazovalca na foton.

Foton je EM vozel

Zakaj? In kateri vozel bi to bil, od E ali od H? Mislim, da je v kvantni teoriji to vseeno mišljeno drugače.

Einstein i Eddinkton sta na primer ugotavljala vpliv gravitacije na foton, kar pomeni, da po njunem mnenju tudi foton podleže teoriji relativnosti.

Ne spomnim se, da bi bilo pri dilataciji časa in podobnih rečeh govora o fotonih.

[Rozman]

1. Še vedno pa se sprašujem, kakšen smisel ima postavljati opazovalca na foton.

2. In kateri vozel bi to bil, od E ali od H? Mislim, da je v kvantni teoriji to vseeno mišljeno drugače.

3. Einstein i Eddinkton sta na primer ugotavljala vpliv gravitacije na foton, kar pomeni, da po njunem mnenju tudi foton podleže teoriji relativnosti Ne spomnim se, da bi bilo pri dilataciji časa in podobnih rečeh govora o fotonih.

1. Čista radovednost in ker mi teorija relativnosti to dovoljuje.

2. EM val je poznana oblika pretakanja med E in H. Električno polje se spremeni v magnetno in obratno, tako kot to oažam ob vsakem radijskem oddajniku.

3. Avanturisti se vedno sprašujemo po stvareh, ki niso znane. Teorija, če je dobra, bo zdržala tudi pravokativna vprašanja.

LP FR

[Roman]

1. Čista radovednost in ker mi teorija relativnosti to dovoljuje.

No, nobena teorija ne more protestirati proti ravnanju z njo. Ampak tu je foton, ki tega ne dovoljuje. Fotona niti videti ni zares mogoče, kaj šele kaj obesiti nanj.

2. EM val je poznana oblika pretakanja med E in H. Električno polje se spremeni v magnetno in obratno, tako kot to oažam ob vsakem radijskem oddajniku.

Da, a na katerem mestu je tedaj vozel?

3. Avanturisti se vedno sprašujemo po stvareh, ki niso znane.

Za to pa ti res ni treba biti avanturist. Čemu bi se namreč spraševal po stvareh, ki so znane?

Teorija, če je dobra, bo zdržala tudi pravokativna vprašanja.

Seveda, samo pri vprašanjih, ki ne sodijo na njeno področje, ne bo odgovora, pa naj bodo še tako izzivalna.

[Rozman]

John M. Templeton

Več znanja si pridobimo, več neznanega se nam odpira. Z večanjem znanja se veča naša ponižnost, tako na področju duhovnosti, kot naravoslovnih znanosti.

Med mirujočim izvorom in ponorom je bila hitrost svetlobe natančno izmerjena na mnogo načinov. Ne poznam pa meritve, kjer bi bila izmerjena hitrost svetlobe. ki prihaja iz gibajočega se vira (npr nebesnega telesa). Omenja se Michelsonovo meritev (glej sliko 10.1 v poglavju Svetloba na strani http://www.anti-energija.com ), kjer pa ugotavljam, da Michelsonov interferometer ni občutljiv na spremembo hitrosti vstopnega žarka. Oba delna žarka skozi interferometer sta enako dolga in se skozi interfereometer gibljeta z enako hitrostjo, tudi ob morebitni spremembi vpadne hitrosti svetlobe.
Meritve vpadne hitrosti svetlobe so mogoče. V poglavju Svetloba opisujem dve možni meritvi, eno na strani 11 in drugo na strani 16-20.
Vprašanji:
- Ali kdo poznana že izvedeno meritev vpadne hitrosti svetlobe, kadar se izvor svetlobe giblje glede na ponor ?
- Ali v SLO obstaja laboratorij in oprema za izvedbo katere od predlaganih meritev ? LP FR

[Roman]

V resnici vsaj na našem planetu ni mogoče imeti ničesar zares mirujočega, niti izvora svetlobe niti ponora niti česarkoli drugega. Torej tvoja prva trditev sploh ne more držati. Če se prav spominjam, si nekoč omenjal svoj poskus merjenja svetlobe, ki da ga boš izvedel. Je bilo kaj uspeha z njim?

[Rozman]

V resnici vsaj na našem planetu ni mogoče imeti ničesar zares mirujočega, niti izvora niti ponora svetlobe.

Poznane meritve hitrosti svetlobe so opravljene znotraj laserjev ali drugače, kjer vir in ponor resnično dobesedno mirujeta drug na drugega.

Torej tvoja prva trditev sploh ne more držati.

Spremembo hitrosti svetlobe bi z merilnimi instrumenti lahko zaznali, če bi vir imel vsaj desettisočinko ali tisočinko svetlobne hitrosti, to pa so že hitrosti, ki jih na Zemlji ne opazimo znotraj naše galaksije pa izjemoma. V razredu stotink svetlobne hitrosti se na primer gibljejo vidne oddaljene galaksije.

Če se prav spominjam, si nekoč omenjal svoj poskus merjenja svetlobe, ki da ga boš izvedel. Je bilo kaj uspeha z njim?

Celo dve meritvi sta opisani v poglavju Svetloba na moji strani http://www.anti-energija.com. Z mnogimi sem o njih razpravljal in nismo našli miselne napake. Seveda pa so to tehnološko dokaj zahtevne meritve, da bi jih lahko opravil kakšen dobro opremljen laboratorij, ki pa ga žal še ne poznam. Mogoče mi kateri od bralcev lahko katerega priporoči. LP FR

[mirko]

Ne poznam pa meritve, kjer bi bila izmerjena hitrost svetlobe. ki prihaja iz gibajočega se vira (npr nebesnega telesa). Omenja se Michelsonovo meritev (glej sliko 10.1 v poglavju Svetloba na strani http://www.anti-energija.com ), kjer pa ugotavljam, da Michelsonov interferometer ni občutljiv na spremembo hitrosti vstopnega žarka. Oba delna žarka skozi interferometer sta enako dolga in se skozi interfereometer gibljeta z enako hitrostjo, tudi ob morebitni spremembi vpadne hitrosti svetlobe.

Michelsonov interferometer je sestavljen tako, da lahko zrcalo preko mikrometra pomikaš in s tem dosežeš ravno to, da žarka nista enako dolga.
Pri tem poskusu gre za svetlobo, ki prihaja s sonca, in glede na občutljivost instrumenta bi moral brez težav opaziti spremembo hitrosti svetlobe zaradi potovanja zemlje okoli sonca. Torej je bilo sonce glede na tvoja sklepanja gibajoči se vir svetlobe. Če sem prav razumel stvari na linku http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... orley.html, je hotel Michelson z vrtenjem svojega interferometra najti položaj, ko bo fazna razlika med žarkoma, ki naj bi bila povzročena zaradi različnih hitrosti vzdolžnega in prečnega žarka, največja, oziroma je hotel s tem ujeti smer etra glede na Zemljo (oziroma smer Zemlje glede na eter). Vsekakor je domneval, da bo hitrost žarka, katerega smer sovpada s tokom etra, drugačna, kakor hitrost žarka, katerega smer je prečna glede na eter. Na žalost pa je ugotovil, da njegova interferenčna slika prav nič ni odvisna od položaja interferometra. Torej, ne da Michelsonov interferometer ne bi bil občutljiv na spremembo hitrosti žarkov - Michelsonov interferometer bi spremembo zaznal, če bi obstajala, vendar je ni.

[Rozman]

...je hotel Michelson z vrtenjem svojega interferometra najti položaj, ko bo fazna razlika med žarkoma, ki naj bi bila povzročena zaradi različnih hitrosti vzdolžnega in prečnega žarka, največja, oziroma je hotel s tem ujeti smer etra glede na Zemljo.

Natanko tako, - en izmed žarkov potuje glavnino poti skozi interferometer v prečni smeri, drug žarek v vzdolžni smeri in če bi bila hitrost v prečni smeri zaradi etra drugačna, kot v vzdolžni smeri, bi to opazili na obliki sprememb interference.

... je ugotovil, da njegova interferenčna slika prav nič ni odvisna od položaja interferometra.

Natanko tako - s tem je dokazal, da ne obstaja eter in da se svetloba od izvora v vse smeri giblje enako hitro.

... da Michelsonov interferometer ne bi bil občutljiv na spremembo hitrosti žarkov - Michelsonov interferometer bi spremembo zaznal, če bi obstajala, vendar je ni.

Če bi bili hitrosti žarkov iz kakršnega koli razloga med seboj različni, bi to interferometer pokazal. Ker ni etra smer gibanja žarka znotraj interferometra med ogledali ne vpliva na hitrosti enega in drugega žarka. Hitrosti obeh žarkov v vseh smereh sta si med seboj enaki.

Sedaj pa predpostavim, da žarak ne zaradi etra, ampak zaradi dopplarjevega efekta na vhod interferometra prispe hitreje ali počasneje od c. Ko ta domnevno hitrejši ali počasnejši žarek vstopi v interferometer, ne obstaja noben razlog, ki bi vplival na to, da bi se en od žarkov skozi interferometer gibal z drugačno hitrostjo, kot drug žarek, kakršna koli ta hitrost že je.
Posledica vedno med seboj enakih hitrosti žarkov skozi interferometer, tudi pri hipotetično drugačni vpadni hitrosti svetlobe, ima za posledico, da intereferometer ne zazna domnevno manjše ali večje vpadne hitrosti svetlobe, da interferometer ni občutljiv za spremembo vpadne hitrosti svetlobe. LP FR

[mirko]

Sedaj pa predpostavim, da žarak ne zaradi etra, ampak zaradi dopplarjevega efekta na vhod interferometra prispe hitreje ali počasneje od c.

Poskušam si predstavljati klasično valovanje. Če se giblje detektor valovanja, recimo v smeri proti mirujočemu oddajniku, bo izmeril večjo frekvenco in enako valovno dolžino kot mirujoč detektor - zato bo sklepal na večjo hitrost valovanja. Ta efekt je hotel izkoristiti Michelson za detekcijo hitrosti Zemlje glede na eter. Če pa se bo gibal oddajnik in miroval detektor - recimo, da se bo približeval- pa bo detektor izmeril večjo frevenco, a tudi manjšo valovno dolžino, tako da bo hitrost valovanja za oba ostala enaka. Torej Dopplerjev efekt v tem smislu ne more biti osnova za spremembo hitrosti valovanja. Jasno je tudi, da je hitrost valovanja lastnost sredstva, tako da ne more biti odvisna od tega, ali motnjo povzroči gibajoč ali mirujoč oddajnik. A ob tem mi prihaja na misel nekaj drugega - mogoče jemlješ svetlobo kot tok delcev. V tem primeru pa je res, da če gibajoči oddajnik odda delec z neko hitrostjo glede na sebe, zazna mirujoči sprejemnik drugo hitrost delca.
Mislim seveda, da delčna narava svetlobe v tem smislu ne ustreza dejstvom in da bi torej tvoji poskusi pokazali, kot si napisal na svoji internet strani, da svetloba vedno prispe na ponor s svetlobno hitrostjo, četudi se vir svetlobe giblje v odnosu na ponor. Seveda pod pogojem, da to opazuješ v sistemu, kjer ponor miruje. Mislim, da te ravno neupoštevanje tega pogoja pripelje do neskladja med tvojimi miselnimi poskusi in PTR. Če recimo, v nekem opazovalnem sistemu vidiš, da foton leti proti elektronu, ki se giblje s hitrostjo 0.5c proti fotonu, ni nič narobe, če sklepaš, da bosta foton in elektron čez eno sekundo bližje za 1.5 svetlobne sekunde. Če hočeš, lahko tudi rečeš, da je relativna hitrost fotona glede na elektron 1.5c v našem opazovalnem sistemu, vendar moraš vedeti, da to ni isto kot hitrost v opazovalnem sistemu mirujočega elektrona. Kljub navidez šokantnim 1.5c pa je važno le, da niti foton niti noben drug delec posamezno nima hitrosti večje od c. Zdaj pa še tisto, kar si je tako težko predstavljati, a je bistvo PTR - ta isti foton, proti kateremu se elektron giblje, ima tudi v opazovalnem sistemu, v katerem elektron miruje, hitrost c.

[Rozman]

... Poskušam si predstavljati ...

Le meritve lahko hitrost svetlobe iz gibajočega se vira na ponoru pomenijo znanstveno dejstev. Brez meritev zgolj filozofiramo. Hipotetičnih razmišljanj je bilo že preveč.

Predlagam, da se dosledno osredotočiva na vprašanja:
- Ali je bila hitrost svetlobe iz gibajočega se vira na ponoru verodostojno izmerjena?
- Ali obstaja poznana metoda merjenja hitrosti svetlobe na ponoru?
- Ali obstajajo pomisleki o načinih merjenja svetlobe, kot sem jih opisal v poglavju Svetloba?
- Ali bi bilo katero od predlaganih meritev sposobni izvesti v SLO? LP FR