Elementi epistemologije

Razprave o člankih na Kvarkadabri (www.kvarkadabra.net).
Odgovori
Roman
Prispevkov: 5512
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Elementi epistemologije

Odgovor Napisal/-a Roman » 12.3.2006 11:28

Prebral sem izvrsten članek "Elementi epistemologije" v http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... _lacan.htm. Pri tem sem naletel na neznan izraz porilen. Mi ve kdo povedati, kaj je z njim mišljeno?

Vladimir Gajšek
Prispevkov: 3
Pridružen: 15.6.2006 11:36
Kontakt:

Znanost kot episteme in produkcija - resnice

Odgovor Napisal/-a Vladimir Gajšek » 15.6.2006 15:33

Znanost kot episteme in produkcija - resnice

Problematika elementov epistemologije kot v znanstvenem smislu ne obravnava več znanega »šolskega rezoniranja«, marveč posega v produkcijo znanosti znotraj Prvega sveta bele civilizacije, torej v dialektični razpon tez, hipotez in antitezm v smislih, ki ustrezajo epistemologiji kot taki. Znanost je namreč, kot vse kaže, postala epistemološko sebizadostna, zato sega naprej od volje do moči v moč objektivnosti, zrušene v subjektnost: gre za pojmovanje epistemologije, kako se je začelo uveljavljati šele s kartezijansko paradigmatiko oziroma z dvomom o vsem, o čemer je mogoče misliti, čeprav misel ostaja – tudi jazno ali osebnostno – bitna; bit bistva je v znanostih podana sicer z vsakokratnim novim znanjem, toda novo znanje se je lahko pojavilo šele v paradigmi svojih raziskav od renesanse naprej.

V novih pogojih kapitala kot produkcije znanosti za nova znanstvena odkritja, kjer se je pojavil tudi Jacques-Alain Miller ali Jacques Lacan ali Michel Foucault ali Felix Guattary ali Derrida ali Deleuze ali Baudrillard idr., gre bistveno za prestrukturiranje postpartikularnega poststrukturalizma, vendar le na način, ko se je začela uveljavljati – francoska – postreudistična teoretska šola: epistemologijo kot teorijo, ki razlaga, kakšna je narava znanja, je mogoče po svoje opuščati povsod tam, kjer jezikovno ni več mogoče izreči hedonističnih užitkov vesele, a stroge – rečeno ničejansko - znanosti, kjer skratka tudi sama fantazma kapitala že prekriva bivšost in so nova odkritja paradigmatična za nadaljnja znanstvena raziskovanja. Če se ljudje še vedno sprašujejo, kaj da je »prava« znanost, lahko kaj kmalu zaidejo v silogistično, sicer logično »pravilno« izpeljavo v sebisvojih sistemih, vendar se tako izognemo sistematiki celostne znanosti, poasebej pa še sintezi tistih dognanj, ki vpeljujejo znanstveni samosmoter in določni znanstveno-družbeni interes.

Rečeno preprosteje: po industrijski revoluciji z manufakturo kot rokodelstvom in po tovarništvu ni naključje, da je prišla doba, ki je opustila stare modele manufakturne produkcije, temveč služi po subspecializaciji svojim znanstvenim smotrom, slednji pa so produktivno učinkoviti le, če ustrezajo pogojem elektronike, kibernetike, visoke tehnologije, informatike, ekologije, biologije itd.

Kolikor se epistemologija ukvarja z »resničnostjo«, ne pa z »resnico«, se poskuša izogniti tudi filozofiji znanosti in naravoslovja, celo naravoslovju kot znanosti posebej; nedvomno je bilo obdovje 20.stoletja resnično obdovje znanosti in usode tehnike – toda kako pošastno se je znanost ugnezdila v stalinizmu Sovjetije ali v militarizmu 3.rajha, pravijo, da celo z izumom jedrskega orožja in atomske bombe… - je vprašanje, na katerega še doslej ni nihče podal niti zadovoljivega odgovora. Ne gre preprosto za oedgovornost samega znanja in znanosti, temveč prav za nenaključno opustitev »epistemologije«,, ko se porazgubijo teorije in razlage samega naravoslovja povsem neproduktivno. Znanost kot usoda novih svetov in vsega človeštva predstavlja bistveno samolastno produkcijo, ki se giblje med interesi in uveljavitvijo materialistične tehnike, a vse pod vsemogočno bitjo ali pod Stvarnikom idr. Resnica vseh naravoslovnih znanosti ni niti v njeni formalizaciji in ne v vsebinskih posegih občasnosti, saj se v znanosti sami nenehno postavlja zakon z vprašanjem o poslednji resnici kot biti bistvenosti in bivajočega, torej tudi vprašanje o prapočelu kot o Bogu itd. Kartezijanski dvom pa poudarja ob vsem tem, da znanost ne dvomi, marveč potrjuje in raziskuje sámo resnico. Ponovitev biti bitnosti v bistvu naravoslovnih znanosti kot potrditev Boga kot pra/počela predstavlja samo ponovitev Aristotelove zamisli o »ousia« in »energeia« ali zamisli o Platonovi »idea« in načelu popolnosti (ki se izraža mdro toliko v resnici, kolikor v dobroti). Z Descartesom, pozneje z Immanuelom Kantom se ta epistemološki diskurz že razpusti v racionalni znanosti, ko naj človek – samemu sebi zadostno, a vseveljavno – določi tudi usodo znanja in znanosti; celotni »pozitivizem« je sicer dokazoval v naravoslovju, da so možne ideje, a tudi v novoveškem smislu pojmi, kakor so možna nova spoznanja in raziskave.


Drugi klasičen problem epistemologije in vsake teorije znanosti je vprašanje resničnosti - kaj zagotavlja, da je znanost resnična? Lacanov odgovor, da je to bog, je nenavaden. Najprej zato, ker običajna razlaga znanstveno vednost tako ali drugače vedno zoperstavlja religiozni; bog pa se navidez tudi ne sklada najbolje z omenjeno tezo o znanosti kot formalizaciji znanja. Vendar Lacan vztraja, da znanosti ne moremo delati kot skeptiki, dvomljivci: znanstvena razlaga ne more obstajati le kot večna hipoteza, ampak vedno predpostavlja obstoj poslednje resnice. Bog, nezavedni bog, ki je podlaga za znanost neizogibnega prepričanja, da resnica obstaja in da je spoznatna, je element razlage znanstvene vednosti, ki ga je klasična epistemologija ponavadi izpustila.

Nadaljnja velika tema teorije znanosti se glasi : kdo dela znanost, kdo je subjekt znanosti, in to v času, ki se je skoraj povsem subjektiviral, se deobjektiviral in postal le medijsko zanimiv? Po znanstvenih dosežkih 20. stoletja na vseh področjih naravoslovja, medicine, kmetijstva, prometa… - se v 21. stoletju odpira nov, rekli bi – cyber-vidik novih znanosti. Subjekt kibernetike je subjekt popolne obvladljivosti, segajoč od nanotehnologije do vesoljskih raziskav, na primer vesoljskih poletov… - in tukaj so potrebni miselno gibčni in produktivni timi znanstvenih dušic, ki imajo tudi svoj življenjski slog; za razliko od znanstvenega delavca kot profesorja v 19.stoletju ali 20.veku je znanstvea oseba 21.stoletja večsmerno interesno inteligentna, pri čemer so ženske kakor »samke«, moški pa so »čudaki«, tudi v kavbojkah na delovnih mestih… Zdaj smo se približali sicer laboratorijskemu novemu delovnemu okolju, čeprav je področje znanosti šele bolj v subjektni viziji in v sprotnem dokazovanju, da je res, kar je bilo odkrito.

- Naj mi bo dovoljen še osebno doživljajski pogled na znanost v komunikacijah inm kritičnih informacijah 21.stoletja – brž ko so se pojavili računalniki, sem jih sprejel kotorodje, da lahko delujem tudi dandanes internetno ali se povežem z drugimi raziskovalci, znanstveniki, filozofi, družboslovci… Tako nenehno spremljam znanstvene rezultate sicer na raznovrstnih področjih naravoslovja, filozofije (znanosti), tehnologij in tehnike… in vem, da se znanstvenost širi z odlično »sovensko kakovostjo«…


Vladimir Gajšek, Intely way

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14082
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 15.6.2006 16:50

Še dobro, da je Roman spraševal zgolj po pomenu izraza porilen... Pojasnila pa (kljub obsežnemu besedilu) ni moč zaslediti.

NIKKI
Prispevkov: 743
Pridružen: 24.3.2006 20:22

Odgovor Napisal/-a NIKKI » 15.6.2006 17:36

Izraz porilen nisem našel ne v SSKJ ne v Slovarju tujk. Morda gre za kakšen francoski izraz?
Psihoanaliza sodi med psevdoznanosti, ko so homeopatija, akupunktura, parapsihologija, astrologija ... .
Glede filozofije znanosti, se sbolj splača brati C. Poppra (Popper) ali deloma R. Penrosa.
Osebni komentar na ono zgoraj: Bikovo blato (po Harry G. Frankfurt)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14082
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 15.6.2006 20:47

NIKKI napisal/-a:Izraz porilen nisem našel ne v SSKJ ne v Slovarju tujk. Morda gre za kakšen francoski izraz?
Izgleda, da ta izraz še ni našel mesta v slovenskem besedišču.
Psihoanaliza sodi med psevdoznanosti, ko so homeopatija, akupunktura, parapsihologija, astrologija ... .
Le kje si našel psihoanalizo v zgornjih postih? :?:
Glede filozofije znanosti, se sbolj splača brati C. Poppra (Popper) ali deloma R. Penrosa.
Verjetno stvar okusa.
Osebni komentar na ono zgoraj: Bikovo blato (po Harry G. Frankfurt)
Hja, no, osebno taka besedila uvrščam med filozofske traktate s prvinami umetnostnega besedila. Da bi me pa tako besedilo pretreslo do te mere, da bi ga zmerjal (pa čeprav bi imel za to povod, saj sem se v njem prepoznal kot "moški čudak, tudi v kavbojkah na delovnem mestu"), pa ni govora. :lol:

NIKKI
Prispevkov: 743
Pridružen: 24.3.2006 20:22

Odgovor Napisal/-a NIKKI » 16.6.2006 1:54

1) Lacan itd. .
2) Vprašanja duševnosti obravnava nevrologija in endokrinologija- dokazano!
3) Popper je dejansko suh za naše tapetnike (to so tisti, ki filajo zofe), da ne omenjam Penrosa, ki je blizu naravoslovcem.
4) Spet stari dobri pok. prof. Kuščer: Če vidiš crknjeno podgano na cesti? Jo primeš za rep in vržeš v smetnjak!
Osebni komentar: Upam, da je to tu dovoljeno?

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14082
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 16.6.2006 2:38

NIKKI napisal/-a:1) Lacan itd. .
Aha, ker je bilo govora o Lacanu, sklepaš, da je beseda francoskega izvora. No, ne bi se spuščal v etimološke razprave, še posebej, če gre za termin v okviru filozofije.
2) Vprašanja duševnosti obravnava nevrologija in endokrinologija- dokazano!
Moje vprašanje je bilo, kje si v dosedanjih postih prebral (zaznal, opazil), da je v kakršnemkoli kontekstu govora o psihoanalizi.
3) Popper je dejansko suh za naše tapetnike (to so tisti, ki filajo zofe), da ne omenjam Penrosa, ki je blizu naravoslovcem.
Če je govora o filozofiji (bodisi v okviru znanosti, bodisi kje drugje), me ne prepričajo ne Lacan, ne Popper in ne Hawkingov kolega z Oxforda. Zanašam se zgolj na empirizem, ki je pač tudi filozofski pogled.
4) Spet stari dobri pok. prof. Kuščer: Če vidiš crknjeno podgano na cesti? Jo primeš za rep in vržeš v smetnjak!
Nekateri prepuščajo ravnanje s smetmi tistim, ki se nanje spoznajo: smetarjem!
Osebni komentar: Upam, da je to tu dovoljeno?
Na tem forumu je dovoljeno vse, kar ni v nasprotju s pravili.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost