bajaličar

Razprave o člankih na Kvarkadabri (www.kvarkadabra.net).
Odgovori
bajaličar

bajaličar

Odgovor Napisal/-a bajaličar »

Trdite, da je gibanje planetov oz teles po orbiti okoli Sonca enako gibanju teles, ki bi prosto padala oz lebdela(po svetovnici;najkrajši možni poti) . Ob tem telesa ne čutijo teže.

Kaj pa bi potem pomenil, glede občutka, padec tega telesa na Sonce. To bi se zgodilo v primeru, da bi hitrost kroženja, recimo zaradi trčenja z meteorjem(recimo?), upadla. Dejali bi, da v tem primeru telo absolutno ne more čutiti teže, razen v začetku, zaradi pospeška spričo trčenja. Pri tem nas zmoti dejstvo dveh enakih učinkov, čeprav sta gibanji po smereh različni. Predno smo pričeli padati na Sonce , Zemlja ni čutila teže, sedaj, ko pada proti Soncu, pa je tudi ne čuti. Po analogiji s podobno situacijo na Zemlji, bi jo čutila le tedaj, če bi bila komponenta gibanja po trčenju z meteorjem usmerjena v nasprotni smeri od Sonca.

Ali je tu vse v redu. Če pomislim na to, da je za doseganje in vtirjenje , recimo, v Zemljino orbito iz površja Zemlje, najprej potrebno pospeševanje , in nato neka določena stalna hitrost- kajti če bi bila večja bi odleteli naprej iz Zemljine orbite, če pa manjša , pa bi se, potem, ko bi dosegli največjo oddaljenost, ponovno pričeli približevati Zemlji(padati), bi to pomenilo, da je hitrost gibanja Zemlje okoli Sonca strogo konstantna. Toda, kako je v resnici s to konstantno hitrostjo in konstantno poprečno oddaljenostjo. Če mirujem ali se vozim v avtomobilu po ravnem z enakomerno hitrostjo, čutim težo. Če me ne bi ovirala tla, bi pričel prosto padati in ne bi več občutil teže. Le če bi recimo avtomobil vozil tako hitro,po začetnem pospeševanju seveda , da bi dosegel orbito, ne bi več čutil teže Zemelje. Težko si je predstavljati,. da bi bila hitrost Zemlje natančno takšna, da bi omogočila kroženje okoli Sonca miljarde let v nespremenjeni oddaljenosti. Prej bi verjel ,da Zemlja skoraj neopazno pada na Sonce, vendar vseeno pada, kar je pogoj , da ne bi čutila teže. V kolikor pa ne bi padala, bi to pomenilo, da se počasi oddaljuje od njega in torej čuti težo. Recimo, da se poprečna oddaljenost do Sonca vsako leto zmanjša za 1 cm. Kot padanja glede na tangento bi bil sicer izredno majhen, na miljon kilometrov poti okoli Sonca bi se oddaljenost zmanjšala za stotisočinko metra. Vsako sekundo pa komaj za nanometer. V 15 miljardah let bi to pomenilo, da bi se Soncu približali komaj za 150.000 km, kar je enako polovični razdalji do Lune. Sprememba razdalje je v krajšem času praktično nezaznavna, čeprav bi šlo v resnici bi za nekakšno večno padanje in s tgem večni občutek lebdenja.
Po teh predvidevanjih bi rekli, da vsebinsko različna gibanja z enakima učinkoma glede občutka breztežnosti, to je gibanje po orbiti in iz orbite v smeri proti Soncu, Zemlji, ne obstajata. Obstaja samo ena vrsta gibanja, če želimo doseči občutek breztežnosti(brez relativističnih miselnih poskusov) v gravitacijskem polju in to je gibanje proti telesu z večjo maso. Če uporabim na pamet Einsteinovo tezo o u(za)krivljenem prostoru-časa, si lahko mislim, da je vsaka orbita okoli telesa, ki se vrti okoli lastne osi, za malenkost bolj zakrivljena kot je okroglo telo, okoli katerega se giba telo z manjšo maso oz. da ima obliko skorajda neskončne spirale, ki se spušča proti telesu z večjo maso. To je bribližno tako, kot če z mešalom mešamo testo, ki se počasi navija okoli mešala. S tem pa je možno, vsaj tako razumem, da se prostor »gosti« okoli vrtečega se telesa, kar bi imelo za posledico relativistične učinke: skrajšanje metra in podaljšanje časa. V enem metru bliže takšnemu telesu, se skriva večja razdalja, kot v enem metru , ki je bolj oddaljen od telesa, posledično porabimo več časa pri premagovanju na videz enakih razdalj bliže telesu z veliko maso kot v večji oddaljenosti od njega.
Takšno sklepanje pa bi tudi pomenilo, da velika telesa, ki se ne vrtijo okoli lastne osi, ne povzročajo ali pa jih, vendar v dosti manjšem obsegu, relativističnih učinkov. Pomenilo bi tudi, da prostor ni tako močno ukrivljen. Je pa najmanj toliko kot je ukrivljena površina tega telesa.

KJE JE V TEM TESTU KAKŠNA ZMOTA IN NAPAKA?

Odgovori