Središče vesolja?

Razprave o člankih na Kvarkadabri (www.kvarkadabra.net).
Odgovori
Gost

Središče vesolja?

Odgovor Napisal/-a Gost » 14.12.2002 9:47

Moja pripomba: Če ima balon, ki ponazarja Vesolje, središče, ga ima tudi Vesolje. To središče pa leži izven njegovih treh razsežnosti. Leži torej v smeri četrte razsežnosti, ki je pravokotna na Vesoljske prostorske tri razsežnosti. Naše Vesolje je torej površina 4r-krogle, ki je bila ob Velikem poku črna luknja. V tej črni luknji energija niha, ali pa se aperiodično vstrajno širi zaradi dveh temeljnih lastnosti energije/mase: a.) da se privlači in b.) da je vstrajna. Ob tem procesu se oblika energije/mase spreminja. Ena od pomembnih oblik energije/mase je taka z mirovno maso, druga pa je taka brez mirovne mase.

zupanj

Odgovor Napisal/-a zupanj » 14.12.2002 21:32

Naše štiridimenzionalno vesolje je lahko ali pa ni vloženo v večdimenzionalni prostor. Ponazoritev vesolja z napihljivim balonom je le analogija in nič več kot to.

Da bi lahko stvari nekoliko boje razložil, naj vpeljem nekaj izrazov. Prvi je pojem mnogoterosti. To je poenostavljeno povedano prostor, ki lokalno izgleda kot raven (Evklidski) prostor. Primeri mnogoterosti so različne ploskve, npr. površina krogle, pa tudi nam običajni tridimenzionalni prostor. Če se osredotočimo na površino krogle- ko pogledamo le en majhen del te površine zelo od blizu, izgleda površina resnično v dobrem približku ravna- je torej mnogoterost. Primer površine krogle predstavlja mnogoterost vloženo v višjedimenzionalno mnogoterost, v tem primeru pač naš trirazsežni prostor.

Pomembno pri tem je, da lahko na mnogoterosti definiramo ukrivljenost ne glede na to ali je ta vložena v višjedimenzionalno mnogoterost ali ne. Ukrivljenost je torej NOTRANJA lastnost mnogoterosti. Za prodor na tem področju se imamo zahvaliti predvsem pionirskemu delu dveh matematikov, Gaussa in Riemanna. Za površino krogle se tako definirana ukrivljenost seveda ujema z našim običajnim občutkom za to, kaj ukrivljenost predstavlja. Če je ukrivljenost ploskve večja se pač le ta bolj zvija v tridimenzionalnem prostoru.

Kaj natanko pomeni ukrivljenost v primeru, ko mnogoterost ni vložena, si je seveda težje predstavljati. A pomembno pri tem je, da sam pojem ukrivljenosti ni vezan na to ali mnogoterost je ali ni vložena v višjedimenzionalni prostor.

Najpreprostejša slika je torej ta, da naše vesolje ni vloženo v več, npr. pet- ali šest-dimenzionalen prostor. In kaj če je? Oziroma kako bi lahko ugotovili, ali slučajno res nismo obdani z več dimenzionalnim prostorom? Če je vsa snov in nosilci vseh interakcij vezana na naš štiridimenzionalen prostor, potem je vprašanje seveda nekako brez smisla. Le kakšen pomen ima razpravljati o večih dimenzijah, če jih nikoli in RES NIKOLI ne bi mogli otipati? Če namreč snov, svetloba ali gravitacija ne segajo v te višje dimenzije, ga ni eksperimenta, s katerim bi jih lahko otipali.

Drugače je seveda, če je npr. le snov omejena na naše štiridimenzionalno vesolje, gravitacija pa lahko sega v te dodatne dimenzije. Ravno v zadnjih letih je bilo v teoretični fiziki kar nekaj zanimivih idej v tej smeri, po katerem je naše vesolje le "membrana" v višjedimenzionalnem prostoru, prisotnost teh dimenzij pa bi lahko npr. zaznali prek neohranitve energije ali gibalne količine v eksperimentih na trkalnikih, ko bi ob interakciji del energije ali gibalne količine odnesli gravitoni (nosilci sile gravitacije) v smeri dodatnih dimenzij.

Uporabniški avatar
matemusic
Prispevkov: 72
Pridružen: 22.7.2006 19:09

Odgovor Napisal/-a matemusic » 25.7.2006 20:51

odvisno kaj si predstavljate kot vesolje.... drugače to vesolje ima središče, samo zame ni samo to vesolje vesolje, ampak je čistoves prostor vesolje, saj se energija čuti povsod, še tako daleč.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost