Vcasih se tezko razumljiva besedna igra odlicno prevede in privede do novega spoznanja, uvida, implementacije, tehnologije, itd.agata napisal/-a:Nekatere discipline pa sama ? o povezanosti parametrov postavljajo pod vprašaj, in nam ponujajo še veliko bolj zapletene in težko razumljive besedne igre.
To, da se množica poznanih parametrov širi - in, še bolj pomembno, da se bo širila naprej, je sicer bolj domneva na podlagi preteklih izkušenj (in je zato tudi dokaj smiselna). Ampak kako bi v hipotetičnem primeru dejansko končnega pojasnila (torej situacije, ko do širjenja množice parametrov več ne bi prišlo, zaradi česar bi tista prejšnja domneva bila napačna) le-to sploh lahko identificirali kot končno?NoSee napisal/-a:Verjetno, ker se mnozica poznanih parametrov znotraj neke discipline siri in rado se zgodi, da kateri od teh parametrov ne sede v "koncno pojasnilo ver. x.y". Takrat se lahko pojavi potreba po "koncnem pojasnilu ver. x.yz".
Hm, ta želja po 'to keep it as simple as possible' lahko najbrž hitro pobegne v kake kvazifilozofske ekstreme, ki ne povejo ničesar.Ne vem, ce se v splosnem to res domneva, vsekakor gre za zeljo, to keep it as simple as possible.
Po mojem, ce domneva res drzi, je to zato, ker gre pri vsakem pravilu za neko algorythm-like sekvenco, s cimnizjo informacijsko entropijo.
Vsak opisljiv(predictable) rezultat ima visjo entropijo(vec bitov).
Meni se pa zdi bolj produktivno imeti na eni strani čimvečji nabor besednih iger, na drugi strani pa ustrezno orodje za njihovo selekcijo.Vcasih se tezko razumljiva besedna igra odlicno prevede in privede do novega spoznanja, uvida, implementacije, tehnologije, itd.
Ljudje smo pac navajeni na besede, te so po mojem mnenju zelo okorno orodje in pogosto 'narobe' interpretirane.
Treba jih bo malo pokrajsat, mogoce se vmes kaj novega najde.
S tem se zelo strinjam.mriz napisal/-a:Meni se pa zdi bolj produktivno imeti na eni strani čimvečji nabor besednih iger, na drugi strani pa ustrezno orodje za njihovo selekcijo.
Se strinjam, ampak mislim, da je to nekako "vtkano" v "naravo" človeka (jezik). Vse, ampak prav vse, vedno razumemo "za kaj več" ("za kaj manj"), vedno imamo opravka z določenim presežkom ali manjkom glede razumevanja/interpretacije različnih pojmov/stvari/tekstov/formul.mriz napisal/-a:Ali pa se že v izhodišču besedne igre razume za kaj več kot zgolj besedne igre...
Kakšne besedne igre?mriz napisal/-a:To, da se množica poznanih parametrov širi - in, še bolj pomembno, da se bo širila naprej, je sicer bolj domneva na podlagi preteklih izkušenj (in je zato tudi dokaj smiselna). Ampak kako bi v hipotetičnem primeru dejansko končnega pojasnila (torej situacije, ko do širjenja množice parametrov več ne bi prišlo, zaradi česar bi tista prejšnja domneva bila napačna) le-to sploh lahko identificirali kot končno?NoSee napisal/-a:Verjetno, ker se mnozica poznanih parametrov znotraj neke discipline siri in rado se zgodi, da kateri od teh parametrov ne sede v "koncno pojasnilo ver. x.y". Takrat se lahko pojavi potreba po "koncnem pojasnilu ver. x.yz".
Hm, ta želja po 'to keep it as simple as possible' lahko najbrž hitro pobegne v kake kvazifilozofske ekstreme, ki ne povejo ničesar.Ne vem, ce se v splosnem to res domneva, vsekakor gre za zeljo, to keep it as simple as possible.
Po mojem, ce domneva res drzi, je to zato, ker gre pri vsakem pravilu za neko algorythm-like sekvenco, s cimnizjo informacijsko entropijo.
Vsak opisljiv(predictable) rezultat ima visjo entropijo(vec bitov).
Meni se pa zdi bolj produktivno imeti na eni strani čimvečji nabor besednih iger, na drugi strani pa ustrezno orodje za njihovo selekcijo.Vcasih se tezko razumljiva besedna igra odlicno prevede in privede do novega spoznanja, uvida, implementacije, tehnologije, itd.
Ljudje smo pac navajeni na besede, te so po mojem mnenju zelo okorno orodje in pogosto 'narobe' interpretirane.
Treba jih bo malo pokrajsat, mogoce se vmes kaj novega najde.
Če že misliš šrink, da tak človek ne more biti znanstvenik, potem pojdi v LA in mu vzami naziv. To boš pa že zmogel.Kot ponavadi (ne)Ved(n)ež ne dojame; naj ga razsvetlim, da bo njegova šarlatanska glava dojela: naziv doktorja znanosti ni zadosten pogoj za to, da je nekdo znanstvenik. Biti znanstvenik pomeni dejavno se ukvarjati z znanstvenim raziskovanjem, seveda pa je zame edina prava znanost naravoslovje, ostalo, vključno s teologijo, je na nivoju pravljičarstva.(ne)Ved(n)ež napisal/-a:Veleum šrink nam bo razjasnil svoj pogled na znanost in znanstvene nazive. Morda v njegovi glavi res velja klasifikacija kot jo je podala Agata v skici.
Izjavil je namreč (šrink), da doktorji socioloških ved niso znanstveniki.
Tale tantrični terapevt je CENZURA, PhD iz pravljičarstva, ki ga premore, pa mu ne daje nobene kredibilnosti.Torej. g. Sasha (Alex) Lessin, Ph. D. (U.C.L.A.) je znanstvenik po vseh definicijah.
Šrinku se seveda ne dopade, ker se Lessin ukvarja z Anunaki in Nibirujem.
PhD iz pravljičarstva lahko kar obdrži, le ŠARLATANSKI (ne)Ved(n)ež pa je prepričan, da mu to daje kakršnokoli kredibilnost.Če že misliš šrink, da tak človek ne more biti znanstvenik, potem pojdi v LA in mu vzami naziv. To boš pa že zmogel.
Zgolj mnenje ŠARLATANSKEGA (ne)Ved(n)eža.Obenem smo iz zgoraj navedenga razčistili, kdo vse si zasluži biti imenovan znanstvenik.
Beri zgoraj, (ne)Ved(n)ež, kaj je prava znanost in o tem, kdo so znanstveniki.Mar po šrinkovo medicina, farmacija, elektrotehnika, strojništvo,... niso znanosti ? Njihovi doktorati si torej ne zaslužijo biti imenovani kot znanstveni ?
A tudi tehniške znanosti? So tudi te pravljičarstvo ali pa so avtomatično vštete (po tebi) v naravoslovje? Kako je z medicino?shrink napisal/-a:Kot ponavadi (ne)Ved(n)ež ne dojame; naj ga razsvetlim, da bo njegova šarlatanska glava dojela: naziv doktorja znanosti ni zadosten pogoj za to, da je nekdo znanstvenik. Biti znanstvenik pomeni dejavno se ukvarjati z znanstvenim raziskovanjem, seveda pa je zame edina prava znanost naravoslovje, ostalo, vključno s teologijo, je na nivoju pravljičarstva.
O naravoslovno-tehnični znanosti je govora, kvazifilozof.problemi napisal/-a:A tudi tehniške znanosti? So tudi te pravljičarstvo ali pa so avtomatično vštete (po tebi) v naravoslovje? Kako je z medicino?shrink napisal/-a:Kot ponavadi (ne)Ved(n)ež ne dojame; naj ga razsvetlim, da bo njegova šarlatanska glava dojela: naziv doktorja znanosti ni zadosten pogoj za to, da je nekdo znanstvenik. Biti znanstvenik pomeni dejavno se ukvarjati z znanstvenim raziskovanjem, seveda pa je zame edina prava znanost naravoslovje, ostalo, vključno s teologijo, je na nivoju pravljičarstva.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost#Te ... _stroke.29
V anglosaksonskem svetu obstaja delitev na Science in Social Sciences in temu primerno se imenujeta tudi bazi, v katerih se indeksirajo članki: SCI in SSCI. A bo šlo?Temu, da je za tebe edina prava znanost naravoslovje, ne morem ugovarjati. Pač, to je za tebe. Ampak ali je nekaj, kar je za tebe, po tem avtomatično to tudi za vse ostale?
Potem pa napiši naravoslovje in tehnika in ne zgolj naravoslovje. Al pričakuješ, da vsi v naprej vemo, kaj govoriš? Kaj je z medicino?shrink napisal/-a:O naravoslovno-tehnični znanosti je govora, kvazifilozof.
Shrink, daj zberi se, a se sploh zavedaš kaj pišeš. Kaj želiš reči, da so SCI znanstveni SSCI pa neznanstveni?V anglosaksonskem svetu obstaja delitev na Science in Social Sciences in temu primerno se imenujeta tudi bazi, v katerih se indeksirajo članki: SCI in SSCI. A bo šlo?
Ni moj problem, če ima g. problemčki kratek spomin: pa saj je že bilo nekoč govora o bazični in aplikativni znanosti.problemi napisal/-a:Potem pa napiši naravoslovje in tehnika in ne zgolj naravoslovje. Al pričakuješ, da vsi v naprej vemo, kaj govoriš? Kaj je z medicino?shrink napisal/-a:O naravoslovno-tehnični znanosti je govora, kvazifilozof.
Shrink, daj zberi se, a se sploh zavedaš kaj pišeš. Kaj želiš reči, da so SCI znanstveni SSCI pa neznanstveni?V anglosaksonskem svetu obstaja delitev na Science in Social Sciences in temu primerno se imenujeta tudi bazi, v katerih se indeksirajo članki: SCI in SSCI. A bo šlo?
), dejstvo pa je, da tam obstaja delitev na znanost in družboslovno znanost. Spet zgolj kvazifilozofsko natolcevanje.Med Židi in Muslimani obstaja, da si "tiča obrezujejo", pa to še ne pomeni, da si ga cel svet.
Ja in? Kvazifilozofski sklep gor ali dol, kakšno zvezo ima tisto dejstvo glede anglosaksonskega sveta s tem ali je lahko tudi sociolog znanstvenik. Kot sem že rekel, tudi Judje in Muslimani si obrezujejo tiča. In?shrink napisal/-a: Gornje je zgolj kvazifilozofski sklep (priporočam kvazifilozofu, da se zbere, ko podaja sklepe
