O izvoru zlatega reza

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
Post Reply
Nikio

O izvoru zlatega reza

Post by Nikio » 28.5.2003 20:36

Pozdravljeni!

Spominjam se, da sem pred časom bral o teoriji kaosa v neki poljudni fizikalni knjigi. Ko so teoretično nadgradili Bohrov model atoma, so ugotovili, da se elektron giblje kaotično, kar povzroča kaotične kemijske reakcije in s tem posledično kaotično célo vesolje. Lahko bi torej rekli, da je elektronski kaos "prakaos". Sedaj me pa zanima, če bi lahko analogno poiskali prvotni "pra-zlati rez", ki se nato posledično odslikuje v biologiji, antropologiji, fiziki, psihologiji....??? Bi se lahko nahajal v razmerju med fizikalnimi konstantami? Razdaljami v atomih? V teoriji verjetnosti? Upam, da nisem preveč banalen, in da zlatega reza ne mistificiram, kar se dogaja ljudem, ki imajo premalo znanja, da bi brzdali predivjo fantazijo, vendar, ko se ista stvar pojavi na več krajih ločeno, ima verjetno skupen izvor.


Lep pozdrav
Nikio

User avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Posts: 141
Joined: 30.9.2002 9:18

Post by zupan » 29.5.2003 8:24

Nekaj o zlatem rezu in njegovih nenavadnih manifestacijah v biologiji in naravi je objavljeno tudi na Kvarkadabri:
http://www.kvarkadabra.net/clanki/zlati_rez.htm

Glede "elektronskega kaosa" pa: to o cem govoris pravzaprav ni kaos, kot ga poznajo fiziki, pac pa ena od osnovnih posledic kvantne mehanike. Gibanje elektrona okoli jedra v atomu namrec ni popisana s tirnico ampak z valovno funkcijo. Povedano drugace, za elektron poznamo le verjetnost, da ga najdemo pri meritvi na dolocenem delu prostora. Tu gre torej za nakljucnost, ki je vgrajena v samo osnovo kvantne mehanike.

Kaos, kot ga poznajo fiziki, pa je pravzaprav v svoji osnovni obliki nekaj povsem drugega. Nastopi tudi v klasicni sliki sveta, kjer lahko iz osnovnih pogojev (pozicije in hitrosti) elektrona natancno popisemo njegovo nadaljnje gibanje. Kaoticno pa je tisto gibanje, pri katerem ze majhna sprememba zacetnih pogojev pripelje do povsem razlicnega gibanja, ce pocakamo dovolj casa. Ker prakticno ne moremo povsem natancno izmeriti zacetnih pogojev, bomo lahko pri kaoticnem gibanju po dovolj dolgem casu govorili le o verjetnosti, da se delec nahaja v nekem delu prostora, vendar pa je, kot ze receno, izvor za ta popis povsem drugje kot pri kvantni mehaniki.

Nekaj vec o tem lahko preberes tudi na naslednjih straneh:
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... _atrak.htm
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... _radij.htm
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... v_atom.htm
http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/ ... hanika.htm

Franko
Posts: 174
Joined: 15.1.2003 23:35

Post by Franko » 2.6.2003 23:28

Zupan: A lahko tvojo razlago poenostavimo tudi za entropijo(kaos = entropija)?

User avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Posts: 141
Joined: 30.9.2002 9:18

Post by zupan » 3.6.2003 8:50

Franko wrote:Zupan: A lahko tvojo razlago poenostavimo tudi za entropijo(kaos = entropija)?
Ne kaos ni isto kot entropija. Entropija je termodinamska kolicina, kar pomeni, da je dobro definirana le za sistem z velikim stevilom delcev (tako imenovana termodinamska limita). Pojem entropije se v nefizikalnih krogih zelo zlorablja, saj se nekako enaci "entropija=nered", kar pa zopet ni res. Velikost entropije sicer res govori o tem, koliko razlicnih stanj lahko zasede sistem in s kaksnimi verjetnostmi (torej, vec kot je razlicnih stanj, v katerih se lahko nakljucno znajde sistem, vecji bi bil "nered"), a mislim, da je taksno enacenje entropije in "nereda" izredno poenostavljanje. Je pa entropija zelo intimno povezana z nasim dojemanjem casa, saj po 2. termodinamskem zakonu, lahko v toplotno izoliranem sistemu (npr. celotno vesolje) entropija ostaja le enaka ali pa narasca (v bistvu le slednje, saj so prakticno vsi procesi v naravi tako imenovani ireverzibilni procesi). Ce vam torej nekdo pokaze film nekega procesa (npr. mesanja tople in hladne vode), izracunate entropijo sistema na zacetku in na koncu in ze lahko poveste, ali so vam film zavrteli napacno (to je v obratni smeri, kot stvari potekajo v naravi).

Kaoticno gibanje po drugi strani lahko pripisemo tudi samo sistemu z enim delcem. Definicija kaoticnega gibanja je, da bo ze majhna sprememba zacetnih pogojev po nekem karaktericsticnem casu povzrocila (eksponentno) velike spremebe v obnasanju sistema. Edini stik med termodinamiko in kaosom lahko iscemo v tem, da morajo za veljavnost termodinamike biti procesi v naravi do neke mere "nakljucni" (to je tako imenovano "nacelo ergodicnosti" - v bistvu to ni nakljucnost v pravem pomenu besede, a se v podrobnosti raje ne bi spuscal). Ali so kaoticni sistemi tudi ergodicni pa kolikor vem, se ni znano.

Post Reply