kompliciras. Glede na navpicnico skozi sredisce zemlje. Pac vse skupaj nese ven ker zivimo na pocasni centrifugi (zemlja se pac zavrti enkrat na dan). Sej koti so majhni, tko da ni omembe vredno.me_ napisal/-a:Ne, ne, ne.
"plajba" visi pod kotom..
glede na nabesni ekvator?
Pogled na svet skozi oči "periodnega sistema elementov&
hvala za graf in odgovore!
1.)
zanima me, ce velja naslednja "definicija":
- vzamemo katerokoli 1D omejeno črto (daljico) ali 2D lik ali 3D telo (npr Zemljo)
- določimo mu težišče
- v težišče postavimo 3D koordinatni sistem (osi x,y,z)
vprasanje: ali imajo vse tocke na neki razdalji (krogla) enako gravitacijo?
in ali se tej krogli rece ekvipotencialna ploskev.
2.)
samo nekaj se v zvezi z grafom
g se povecuje z r-jem;
torej, tam kjer je vecji r, je vecji tudi g
r (ekvator)= 6378........g= 9,78
r (pol) = 6357........g= 9,832
to pa kaze, da ni tako...
LP
1.)
mogoče ju te ze odgovor, ampak vseeno vprasam..v gravitacijskem polju enega telesa imajo na enaki razdalji vsa telesa enak POSPESEK. Sile so ravno taksne, da je pospesek neodvisen od mase telesa.
zanima me, ce velja naslednja "definicija":
- vzamemo katerokoli 1D omejeno črto (daljico) ali 2D lik ali 3D telo (npr Zemljo)
- določimo mu težišče
- v težišče postavimo 3D koordinatni sistem (osi x,y,z)
vprasanje: ali imajo vse tocke na neki razdalji (krogla) enako gravitacijo?
in ali se tej krogli rece ekvipotencialna ploskev.
2.)
samo nekaj se v zvezi z grafom
g se povecuje z r-jem;
torej, tam kjer je vecji r, je vecji tudi g
r (ekvator)= 6378........g= 9,78
r (pol) = 6357........g= 9,832
to pa kaze, da ni tako...
LP
Ravno to sem govoril. Sfericna simetrija velja samo za krogelne lupine. Gravitacijsko polje je potencialno zato lahko definiras ekvipotencialne ploskve, vendar te v splosnem niso krogelne lupine. Ze osnovni primer, ce imas dve krogli, so ekvipotencialne ploskve nekaksne 3D osmice, ce imas veliko plosco so ekvipotencialne ploskve ravne in vzporedne s ploskvijo. Gravitacijski pospesek je pravokoten na ekvipotencialne ploskve in je usmerjen v tezisce samo pri krogelni lupini (ali krogli, ki je v bistvu vsota krogelnih lupin). Za Zemljo priblizno lahko vzames da je krogla.
Mogoce te je motilo tole: v ISTI tocki glede na izvor gravitacije imajo VSA telesa enak pospesek (karkoli vtaknes tja).
Natancno gledano pa itak tisti graf ne velja vec, ker velja samo za homogeno kroglo, tukaj imamo pa opravka ravno z nepravilnostmi.
Vidim da imas precej tezav s predstavljanjem, gravitacijski pospesek se vektorsko sesteva za vsak delcek ki deluje nate. Z malo skiciranja si lahko za vsako telo priblizno narises kam kaze pospesek in kaksne so ekvipotencialne ploskve.
Mogoce te je motilo tole: v ISTI tocki glede na izvor gravitacije imajo VSA telesa enak pospesek (karkoli vtaknes tja).
g se povecuje z r znotraj zemlje, ker zgornje plasti vlecejo v nasprotno smer. Tukaj smo pa na povrsju, zato moras na polu ko si blizje podaljsati desni del grafa proti manjsim r. Ta podaljsani del je pa vecji.samo nekaj se v zvezi z grafom
g se povecuje z r-jem;
torej, tam kjer je vecji r, je vecji tudi g
r (ekvator)= 6378........g= 9,78
r (pol) = 6357........g= 9,832
to pa kaze, da ni tako...
Natancno gledano pa itak tisti graf ne velja vec, ker velja samo za homogeno kroglo, tukaj imamo pa opravka ravno z nepravilnostmi.
Vidim da imas precej tezav s predstavljanjem, gravitacijski pospesek se vektorsko sesteva za vsak delcek ki deluje nate. Z malo skiciranja si lahko za vsako telo priblizno narises kam kaze pospesek in kaksne so ekvipotencialne ploskve.
hvala (ob priliki bi pa vseeno prosil se kaksno sliko oz. link za prikaz ekvipotencialnih ploskev okoli teles)
bi prosil pa se za komentar na to slikco
in spodnji video
http://www.smgaels.org/physics/home/vid ... avity.html
ter 3. animacije na tem naslovu pod Dynamics-celestial motion
http://www.members.aol.com/judsonewagner/
drugace pa sem slike dobil tu
http://www.smgaels.org/physics/home/
LP
bi prosil pa se za komentar na to slikco
in spodnji video
http://www.smgaels.org/physics/home/vid ... avity.html
ter 3. animacije na tem naslovu pod Dynamics-celestial motion
http://www.members.aol.com/judsonewagner/
drugace pa sem slike dobil tu
http://www.smgaels.org/physics/home/
LP
sem ugotovil, kaj me je motilo...
mesal sem pojme- masa, teza, pospesek...
F (N)
N= (kg*m)/ s kvadrat
m/s kvadrat je seveda pospesek
ce pa seveda pomnozmo g s maso..pa dobimo silo, ki je v tem primeru 3,6* 10 na 22!
______________________________________________________________________
masa predmeta je mnozina snovi, ki predmet sestavlja.
masa predmeta je vedno enaka, ne glede na to, kje v vesolju se nahaja.
teza predmeta pa je sila, ki deluje nanj zaradi gravitacije. ta se lahko spreminja.
ker ima luna manjso maso kot zemlja, je gravitacija na luni manjsa- priblizno 6krat manjsa kot na zemlji. tako je npr. astronavt na luni 6krat lazji kot na zemlji, njegova masa pa je seveda v obeh primerih enaka.
_______________________________________________________________________
ekvipotencialna ploskev; Nivojska ploskev Zemlje, ki povezuje točke z enakim težnostnim potencialom.
mesal sem pojme- masa, teza, pospesek...
F (N)
N= (kg*m)/ s kvadrat
m/s kvadrat je seveda pospesek
pri tem izracunu mi je bilo cudno, ker je kazalo, kot da sonce nima vpliva na zemljo..sonce ima po istem racunu na razdalji 150 milijonov km (razdalja med S in Z) vrednost gravitacije = 0,0059887584670
hm? sedaj pa res nekaj...
ce pa seveda pomnozmo g s maso..pa dobimo silo, ki je v tem primeru 3,6* 10 na 22!
______________________________________________________________________
masa predmeta je mnozina snovi, ki predmet sestavlja.
masa predmeta je vedno enaka, ne glede na to, kje v vesolju se nahaja.
teza predmeta pa je sila, ki deluje nanj zaradi gravitacije. ta se lahko spreminja.
ker ima luna manjso maso kot zemlja, je gravitacija na luni manjsa- priblizno 6krat manjsa kot na zemlji. tako je npr. astronavt na luni 6krat lazji kot na zemlji, njegova masa pa je seveda v obeh primerih enaka.
_______________________________________________________________________
ekvipotencialna ploskev; Nivojska ploskev Zemlje, ki povezuje točke z enakim težnostnim potencialom.
na moj pred-predzadnji "post"-
na prvo sliko nimam kometarja (ne vem, kaj bi lahko prikazovala)
na drugi video-
zaradi sile teznosti,se predmeti ki padajo, gibljejo enakomerno pospeseno. hitrost ni odvisna od mase predmeta. lahki predmeti padajo ravno tako hitro kot tezki, ce gibanja ne upocasni zracni upor (galileo galilei).
kamen je mnogo tezji od enako velikega jajca, vendar padata oba predmeta z enako hitrostjo.
če ju spustimo z enake visinee, istočasno padeta na tla.
za tretjo animacijo me pa zanima kaj vec.
ali na tak nacin zemlja krozi okli sonca?
se pa se enkrat zahvaljujem za vse odgovore in vas trud
LP
na prvo sliko nimam kometarja (ne vem, kaj bi lahko prikazovala)
na drugi video-
zaradi sile teznosti,se predmeti ki padajo, gibljejo enakomerno pospeseno. hitrost ni odvisna od mase predmeta. lahki predmeti padajo ravno tako hitro kot tezki, ce gibanja ne upocasni zracni upor (galileo galilei).
kamen je mnogo tezji od enako velikega jajca, vendar padata oba predmeta z enako hitrostjo.
če ju spustimo z enake visinee, istočasno padeta na tla.
za tretjo animacijo me pa zanima kaj vec.
ali na tak nacin zemlja krozi okli sonca?
se pa se enkrat zahvaljujem za vse odgovore in vas trud
LP
Delovanje gravitacije lahko predstavis z gibanjem po "vboceni opni", le da je opna 2D, prostor pa 3D. Gravitacijski vpliv enega telesa je tak, da se "opna" okrog njega ukrivi, drugo telo se pac po tej opni giblje kot bi se kotalila po njej (kot kroglica v krozniku). Tako si lahko dobro predstavljas delovanje gravitacije. Seveda drugo telo tudi povrzoca enak efekt (pac sorazmerno z maso), zato se telesi medsebojno privlacita. Pomisli kaj se zgodi z opno, ce das gor npr. kocko (gravitacijski pospesek kaze v smeri najvecjega klanca na opno in je vecji, ce je vecji naklon). To je seveda samo pripomocek za lazje predstavljanje, ima pa tudi nekaj matematicne resnice (narises v bistvu gravitacijski potencial, "globina" opne je sorazmerna z 1/r za tockasto telo). Natanko to je tudi v 3. animaciji, vendar je tir prevec sploscen za zemljo, zemljin tir je veliko bolj podoben kroznici.
o vrtilni kolicini
kaj pa je vzrok za delovanje vrtilne količine?
ali v vesolju vsa telesa krozijo okrog večje mase in rotirajo okoli svoje osi?
npr v asteroidenm pasu med marsom in jupitrom- ti krozijo okoli sonca- ali tudi vsak od njih rotira?
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrtilna_koli%C4%8Dina
kaj je ta tangentna komponenta?
Najbolj logicna razlaga bi bla iz nastanka planetov.
Oblak plinov iz katerega nastane zvezda se ponavadi vrti ze pred zgoscevanjem, zato ima sistem ze podano vrtilno kolicino ko nastane zvezda. Disk prahu in plinov okrog nove zvezde se jasno vrti ves v isto smer, tudi potem ko nastanejo planeti. Za planete ki bi nastali zaradi vpadlih teles izven soncnega sistema to ne bi veljalo (to je zelo ne verjetno, ker so tudi bolj oddaljena telesa se vedno del soncevega sistema). Zato so tudi vsi planeti v priblizno isti ravnini. Zvezda ki bi nastala iz nevrtecega sistema bi tudi lahko imela planete, saj ce snov lahko zacne vrteti z zgoscevanjem, kot vrtinec na vodni gladini. Je pa manj verjetno.
kaj pa je vzrok za delovanje vrtilne količine?
ali v vesolju vsa telesa krozijo okrog večje mase in rotirajo okoli svoje osi?
npr v asteroidenm pasu med marsom in jupitrom- ti krozijo okoli sonca- ali tudi vsak od njih rotira?
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrtilna_koli%C4%8Dina
kaj je ta tangentna komponenta?
V enačbi za gravitacijski pospešek v odvisnosti od višine se je prikradel "škrat", ki sem ga šele sedaj opazil. Pravilna enačba je seveda (sem tudi popravil v prvotnem postu):
\(g(h)=g_0 \frac{R^2}{(R+h)^2}\) (ta pa se ujema s tisto, ki jo je zapisal Aniviller)
in NE:
\(g(h)=g_0 \frac{R^2}{R^2+h^2}\),
kot sem prvotno zapisal.
Se opravičujem za površnost (posebno me_-ju, ki je z napačno enačbo računal in zaradi manjkajočega člena \(2Rh\) v imenovalcu dobil "manj natančne", če ne že kar napačne rezultate, saj je npr. na višini \(1000 \rm{~km}\) po tej enačbi pospešek \(7.33 \rm{~ms^{-2}}\) in ne \(9.55 \rm{~ms^{-2}}\)).
\(g(h)=g_0 \frac{R^2}{(R+h)^2}\) (ta pa se ujema s tisto, ki jo je zapisal Aniviller)
in NE:
\(g(h)=g_0 \frac{R^2}{R^2+h^2}\),
kot sem prvotno zapisal.
Se opravičujem za površnost (posebno me_-ju, ki je z napačno enačbo računal in zaradi manjkajočega člena \(2Rh\) v imenovalcu dobil "manj natančne", če ne že kar napačne rezultate, saj je npr. na višini \(1000 \rm{~km}\) po tej enačbi pospešek \(7.33 \rm{~ms^{-2}}\) in ne \(9.55 \rm{~ms^{-2}}\)).
Zadnjič spremenil shrink, dne 30.4.2008 13:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Pogled na svet skozi oči "periodnega sistema elementov&
Mogoče za koga zanimiva novica: http://science.slashdot.org/article.pl? ... 7&from=rss