spin in vrtilna količina
spin in vrtilna količina
zanima me kaksn je razlika med vrtilno kolicino in spinom delcev. v leksikonu fizike je napisana samo ena stvar, napisano je tako kot da je to isto, na wikipediji pa je to napisano tako kot da sta to dve razlicni stvari : "vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina)."
Spin in vrtilna količina delca sta zelo podobni zadevi. Lahko bi rekel nekako takole. Spin (s) je lastna vrtilna količina, z vrtilno količino (l) pa je mišljena tirna vrtilna količina, ki jo delec ima, ker 'kroži' okoli nekega drugega delca (npr. elektron okoli atoma). Kar se tiče števil n, l, ms, ml je pa zadeva malo drugačna kot si napisal. n je energijsko stanje, l je velikost tirne vrtilne kol., medtem ko sta ms in ml projekciji spina in tirne vrt. kol. na z-os. Ti projekciji zapisemo tako, ker lahko zaradi nedoločenosti vedno izmerimo zgolj eno komponento vrtilne količine.
tisto sm jaz prekopiral z wikipedie. pa mi se zmer ni use jasn, ker npr: elektron ne kroži okrog jedra (ne krozi okrog nicesar) da bi imel neko svojo vrtilno kolicino (potem je nima ali kako), zato si vrtilno kolicino predstavljam kot lastno rotacijo delca, spin pa naj bi bila neka notranja lastnost delca (k spinu prispevajo gluoni 72% in kvarki 28%), vedar si ne znam tocno predstavljati kako to je s tem (v Hawkingovi knjigi: Vesolje v orehovi lupini je spin razlozen kot lastnost ki se nanasa na izgled delca) sedaj pa me prosim popravi ce se kje motim.
Delec lahko obravnavaš kot nek fizičen delec, ali pa kot valovno funkcijo. Izbereš si tisto kar ti bolj nazorno opiše pojav ki te zanima.
Sicer pa sta spin in tirna vrtilna količina malo drugače definirana kot si napisal.
Spin je sicer res neka notranja lastnost delca, vendar pa v klasičnem pogledu ustreza lastni rotaciji.
Z izgledom delca verjetno misliš na delitev na bosone in fermione glede na spin. To je tudi eden izmed bombončkov kvantne mhanike, ki pa za samo predstavo o spinu ni tako pomemben. Je pa ta delitev seveda zelo pomembna za druge lastnosti snovi.
Tirna vrtilna količina ima tako ime natanko zato, ker je v klasičnem pogledu to vrtilna količina ki jo delec ima ker kroži po nekem tiru. Če te moti ta opis, si lahko predstavljaš tudi tako, da je to lastnost "elektronskega oblaka", ki mu preprečuje, da bi se sesedel v jedro.
V tem stavku si istočasno gledal na elektron kot na valovno funkcijo v prvem delu, ko si verjetno hotel izpostavit da je ubistvu zgolj en "elektronski oblak" in ne krožeč delec, v drugem delu stavka pa govoriš o delcu ki rotira. Uporabi en vidik, ki pa naj bo konsistenten. Na tak način je lažje videti kako so različne lastnosti povezane med seboj.jaguar napisal/-a:elektron ne kroži okrog jedra (ne krozi okrog nicesar) da bi imel neko svojo vrtilno kolicino (potem je nima ali kako), zato si vrtilno kolicino predstavljam kot lastno rotacijo delca
Sicer pa sta spin in tirna vrtilna količina malo drugače definirana kot si napisal.
Spin je sicer res neka notranja lastnost delca, vendar pa v klasičnem pogledu ustreza lastni rotaciji.
Z izgledom delca verjetno misliš na delitev na bosone in fermione glede na spin. To je tudi eden izmed bombončkov kvantne mhanike, ki pa za samo predstavo o spinu ni tako pomemben. Je pa ta delitev seveda zelo pomembna za druge lastnosti snovi.
Tirna vrtilna količina ima tako ime natanko zato, ker je v klasičnem pogledu to vrtilna količina ki jo delec ima ker kroži po nekem tiru. Če te moti ta opis, si lahko predstavljaš tudi tako, da je to lastnost "elektronskega oblaka", ki mu preprečuje, da bi se sesedel v jedro.
Lahko pogledas se takole: elektron ni tockast, cetudi vsak del krozi okrog jedra, se casovno poradelitev ne spreminja ("delcek" elektrona nadomesti naslednji, ki se premika v isto smer), torej delec miruje ceprav ima vrtilno kolicino. Opis je seveda precej okoren in v principu ne cisto pravilen, lahko pa razjasni tvoje vprasanje.
Ostalo je povedal ze M4RT1N.
Ostalo je povedal ze M4RT1N.
hvala, ce sedaj prav razumem ( tako si razlagam s vajinima opisoma in s pomočjo neke knjige) elektron nekako niha po krožnici okoli jedra(v valovih kot svetloba), zato je krožnica po Bohrovem modelu atoma: celoštevilski večkratnik je enak produktu gibalne količine in radija krožnice elektrona, to je vrtilna količina.
Da pa ne bom odpiral nove teme bom vprašal kar tukaj. kako pa je potem z elektronom v spojini ko se dva ali več atomov povežejo ( najtežje si razlagam kovalentno vez saj ne vem kako je v resnici z veznim parom/i, saj elektron "kroži" okoli jedra.)
Da pa ne bom odpiral nove teme bom vprašal kar tukaj. kako pa je potem z elektronom v spojini ko se dva ali več atomov povežejo ( najtežje si razlagam kovalentno vez saj ne vem kako je v resnici z veznim parom/i, saj elektron "kroži" okoli jedra.)
Čim povežeš več atomov, se stvari pošteno zakomplicirajo, vsaj kar se tiče 'klasične predstave' tj. kroženja elektronov.
Na tem mestu skorajda moraš začeti govoriti o valovnih funkcijah. Se pravi, da si vizualno predstavo narediš zgolj z elektronskim oblakom, katerega gostota pravzaprav predstavlja kvadrat velikosti valovne funkcije oz. verjetnost da se elektron nahaja na danem mestu.
Vprimeru kovalentne vezi si verjetno lahko predstavljaš, da je verjetnost večja, da bo elektron nekje med obema jedroma, ko pa greš stran od jeder pa vedno manjša.
Če bi probal to vizualizirat, si morda 2D projekcijo lahko predstavljaš tako nekako kot če bi imel 2 štila postavljena pokonci, ki ti predstavljata jedri, potem pa nanju razgrneš eno veliko rjuho. Višina te rjuhe ti predstavlja verjetnost da se elektron nahaja na tistem mestu.
Če imaš npr. neko kovino, le ta ima kristalno strukturo, imaš podoben primer kot prej, le da imaš zelo veliko štilov in na območju med njimi je rjuha skorajda poravnana oz. je verjetnost za nahajane elektronov povsod v kristalu enaka. Zato se ti elektroni lahko prosto premikajo, oz. kovine prevajajo.
No to je zelo poenostavljen opis, v resnici zadeva ni vedno povsem tako preprosta, npr. če imaš izolatorje (pol maš manj napeto rjuho, ki se ugrezne kljub velikemu številu štilov). No skratka upam da si lahko približno kaj predstavljaš pod tem kar sem ti napisal.
Na tem mestu skorajda moraš začeti govoriti o valovnih funkcijah. Se pravi, da si vizualno predstavo narediš zgolj z elektronskim oblakom, katerega gostota pravzaprav predstavlja kvadrat velikosti valovne funkcije oz. verjetnost da se elektron nahaja na danem mestu.
Vprimeru kovalentne vezi si verjetno lahko predstavljaš, da je verjetnost večja, da bo elektron nekje med obema jedroma, ko pa greš stran od jeder pa vedno manjša.
Če bi probal to vizualizirat, si morda 2D projekcijo lahko predstavljaš tako nekako kot če bi imel 2 štila postavljena pokonci, ki ti predstavljata jedri, potem pa nanju razgrneš eno veliko rjuho. Višina te rjuhe ti predstavlja verjetnost da se elektron nahaja na tistem mestu.
Če imaš npr. neko kovino, le ta ima kristalno strukturo, imaš podoben primer kot prej, le da imaš zelo veliko štilov in na območju med njimi je rjuha skorajda poravnana oz. je verjetnost za nahajane elektronov povsod v kristalu enaka. Zato se ti elektroni lahko prosto premikajo, oz. kovine prevajajo.
No to je zelo poenostavljen opis, v resnici zadeva ni vedno povsem tako preprosta, npr. če imaš izolatorje (pol maš manj napeto rjuho, ki se ugrezne kljub velikemu številu štilov). No skratka upam da si lahko približno kaj predstavljaš pod tem kar sem ti napisal.
Re:
Možno da se motim, ampak na vsaj dveh mestih sem prebrala, da elektron je točkast, da nima prostorske ekstenzije. Hkrati pa da ima maso in spin. Težko razumem, kako ima točka (ne telo) spin (ali maso). Kako je zdaj s tem, je točkast ali ne in če je, kako lahko ima naštete lastnosti?Aniviller napisal/-a:Lahko pogledas se takole: elektron ni tockast, cetudi vsak del krozi okrog jedra, se casovno poradelitev ne spreminja ("delcek" elektrona nadomesti naslednji, ki se premika v isto smer), torej delec miruje ceprav ima vrtilno kolicino. Opis je seveda precej okoren in v principu ne cisto pravilen, lahko pa razjasni tvoje vprasanje.
Ostalo je povedal ze M4RT1N.
Re: Re:
Elektron se v klasičnem (in tudi semiklasičnem - npr. Bohrov model vodikovega atoma) smislu pač obravnava kot točkasto telo oz. masna točka, v kvantnomehanskem smislu pa kot valovna funkcija.Taisha napisal/-a:Možno da se motim, ampak na vsaj dveh mestih sem prebrala, da elektron je točkast, da nima prostorske ekstenzije. Hkrati pa da ima maso in spin. Težko razumem, kako ima točka (ne telo) spin (ali maso). Kako je zdaj s tem, je točkast ali ne in če je, kako lahko ima naštete lastnosti?Aniviller napisal/-a:Lahko pogledas se takole: elektron ni tockast, cetudi vsak del krozi okrog jedra, se casovno poradelitev ne spreminja ("delcek" elektrona nadomesti naslednji, ki se premika v isto smer), torej delec miruje ceprav ima vrtilno kolicino. Opis je seveda precej okoren in v principu ne cisto pravilen, lahko pa razjasni tvoje vprasanje.
Ostalo je povedal ze M4RT1N.
Točkasto telo je vselej neka idealizacija, ki se jo pogosto rabi v klasični fiziki (npr. mehaniki).