hi,
mene zanima zakaj svinec sploh taustavlja radiacijo(gama žarke).
Zakaj svinec zaustavlja radiacijo?
Pri prehodu EM valovanja skozi snov prihaja do absorbcije, nikakor pa ne do "preusmerjanja". Pri kratkovalovnem EM valovanju je absorbcija pogojena z naslednjimi mehanizmi:
- pri majhni energiji fotonov (večjih valovnih dolžinah) pride do izgub energije predvsem zaradi ionizacije atomov (t.i. notranji fotoefekt)
- pri veliki energiji fotonov (manjših valovnih dolžinah) pride do izgub energije zaradi nastanka parov elektron-pozitron
- na vmesnem območju pride do izgub energije zaradi Comptonovega pojava
Če se omejimo na kratkovalovno EM valovanje ne prevelikih energij (npr. rentgenske žarke), potem je odločilen prvi mehanizem. V tem primeru je absorbcija sorazmerna z gostoto elektronov. V zvezi s tem se navaja masni absorbcijski koeficient, za katerega meritve kažejo, da je pri dani valovni dolžini EM valovanja sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila. Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
- pri majhni energiji fotonov (večjih valovnih dolžinah) pride do izgub energije predvsem zaradi ionizacije atomov (t.i. notranji fotoefekt)
- pri veliki energiji fotonov (manjših valovnih dolžinah) pride do izgub energije zaradi nastanka parov elektron-pozitron
- na vmesnem območju pride do izgub energije zaradi Comptonovega pojava
Če se omejimo na kratkovalovno EM valovanje ne prevelikih energij (npr. rentgenske žarke), potem je odločilen prvi mehanizem. V tem primeru je absorbcija sorazmerna z gostoto elektronov. V zvezi s tem se navaja masni absorbcijski koeficient, za katerega meritve kažejo, da je pri dani valovni dolžini EM valovanja sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila. Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
Se strinjam razen z zadnjo trditvijo, ki drži le delno.shrink napisal/-a:Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
Ključnega pomena je (kot je dejal že MAVER|CK) gostota snovi in ne vrstno število. Tako ima wolfram, ki je 74 element še enkrat boljše absorbcijske lastnosti kot svinec, ki je 82 element. Wolfram ima gostoto 19.3, svinec pa le 11.3 kilograma na kubični decimeter.
Lep dan..
Govoril sem o masnem absorbcijskem koeficientu, ki je definiran kot razmerje med absorbcijskim koeficientom in gostoto snovi: \(\mu / \rho\) (sam si torej govoril o absorbcijskem koeficientu in odtod nesporazum). Ta koeficient se ponavadi navaja v zvezi z absorbcijo kratkovalovnega (npr. rentgenskega) EM valovanja. Kot že rečeno, je ta koeficient sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila in tudi s tretjo potenco valovne dolžine EM valovanja.GJ napisal/-a:Se strinjam razen z zadnjo trditvijo, ki drži le delno.shrink napisal/-a:Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
Ključnega pomena je (kot je dejal že MAVER|CK) gostota snovi in ne vrstno število. Tako ima wolfram, ki je 74 element še enkrat boljše absorbcijske lastnosti kot svinec, ki je 82 element. Wolfram ima gostoto 19.3, svinec pa le 11.3 kilograma na kubični decimeter.
Lep dan..
Sledi, da ima svinec na enoto gostote boljše absorbtivne lastnosti. Iz tega vidika je ključno vrstno število.
P.S. Sicer pa sem jasno zapisal, da je pri mehanizmu notranjega fotoefekta (ta je najbolj značilen za ne prevelike energije fotonov vpadlega EM valovanja) absorbcija (s tem sem mislil absorbcijski koeficient \(\mu\)) sorazmerna z gostoto elektronov v snovi (števila elektronov na enoto prostornine). Treba pa je povedati, da gostota elektronov ni odvisna zgolj od masne gostote snovi. Bolje je torej reči, da je ključna gostota elektronov.
Hmm..shrink napisal/-a:Govoril sem o masnem absorbcijskem koeficientu, ki je definiran kot razmerje med absorbcijskim koeficientom in gostoto snovi: \(\mu / \rho\) (sam si torej govoril o absorbcijskem koeficientu in odtod nesporazum). Ta koeficient se ponavadi navaja v zvezi z absorbcijo kratkovalovnega (npr. rentgenskega) EM valovanja. Kot že rečeno, je ta koeficient sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila in tudi s tretjo potenco valovne dolžine EM valovanja.
Sledi, da ima svinec na enoto gostote boljše absorbtivne lastnosti. Iz tega vidika je ključno vrstno število.
P.S. Sicer pa sem jasno zapisal, da je pri mehanizmu notranjega fotoefekta (ta je najbolj značilen za ne prevelike energije fotonov vpadlega EM valovanja) absorpcija (s tem sem mislil absorpcijski koeficient \(\mu\)) sorazmerna z gostoto elektronov v snovi (števila elektronov na enoto prostornine). Treba pa je povedati, da gostota elektronov ni odvisna zgolj od masne gostote snovi. Bolje je torej reči, da je ključna gostota elektronov.
Kot sem že rekel se v grobem strinjam s teboj. Pa vendar ti moram ponovno oporekati.
Trditev..
...drži le delno saj je med drugim absorpcijska lastnost odvisna tudi od valovne dolžine gama žarkov. Na tem mestu so razlike, če primerjamo svinec in wolfram več kot očitne. Pri manjših energijah fotonov recimo 200keV je razlika med svincem in wolframom malenkostna, manj kot 9% v korist wolframa, gledano seveda glede na debelino absorpcijskega plašča.shrink napisal/-a:Sledi, da ima svinec na enoto gostote boljše absorbtivne lastnosti. Iz tega vidika je ključno vrstno število.
Pri energijah, ko se začenejo tvoriti pozitroni, torej energijah fotonov, ki so večje od 1022keV pa je absorpcija v korist wolframa že 28%.
Vir: Gamma-Ray Interactions with Matter
Lep večer..
Očitno še vedno ne razumeš (ali pa slabo bereš):GJ napisal/-a:Trditev.....drži le delno saj je med drugim absorpcijska lastnost odvisna tudi od valovne dolžine gama žarkov. Na tem mestu so razlike, če primerjamo svinec in wolfram več kot očitne. Pri manjših energijah fotonov recimo 200keV je razlika med svincem in wolframom malenkostna, manj kot 9% v korist wolframa, gledano seveda glede na debelino absorpcijskega plašča.shrink napisal/-a:Sledi, da ima svinec na enoto gostote boljše absorbtivne lastnosti. Iz tega vidika je ključno vrstno število.
Pri energijah, ko se začenejo tvoriti pozitroni, torej energijah fotonov, ki so večje od 1022keV pa je absorpcija v korist wolframa že 28%.
Vir: Gamma-Ray Interactions with Matter
Lep večer..
Ti govoriš o absorpcijskem koeficientu (v omenjenem članku: Attenuation Coefficient), jaz pa o masnem absorpcijskem koeficientu (Mass Attenuation Coefficient). Svinec ima enega najvišjih masnih absorpcijskih koeficientov (glej Fig 2.12 v omenjenem članku).
Kar se pa tiče moje izjave
pa sem v zadnjem postu tudi jasno povedal, da je masni absorpcijski koeficient sorazmeren tudi s tretjo potenco valovne dolžine EM valovanja. V predzadnjem postu pa sem eksplicitno zapisal:shrink napisal/-a:Sledi, da ima svinec na enoto gostote boljše absorbtivne lastnosti. Iz tega vidika je ključno vrstno število.
Poudarek je torej na: pri dani valovni dolžini, kar pomeni, da valovne dolžine EM valovanja ne spreminjamo in torej gledamo samo vpliv vrstnega števila.shrink napisal/-a:V zvezi s tem se navaja masni absorbcijski koeficient, za katerega meritve kažejo, da je pri dani valovni dolžini EM valovanja sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila.
Vse, kar sem navedel, je popolnoma v skladu z virom, ki si ga omenil, zato ne vidim razlogov za dodatno razpravljanje.
Predlagam ti, da v bodočnosti bolje prebiraš moje poste.
Besedila je treba brati v celoti in ne po odlomkih. Tista trditev pa je bila zgolj del posta (besedila) in je pač za pričakovati, da se jo poveže s celotnim besedilom. Dopolnjeval pa se sploh nisem, saj sem se v drugem in tretjem postu praktično ponovil.GJ napisal/-a:No pa saj sem napisal, da se v grobem strinjam, le tista trditev je bila premalo točna, pa če sem bral bolje ali pa slabše tvoj post.shrink napisal/-a:Predlagam ti, da v bodočnosti bolje prebiraš moje poste.
Lep večer..
Enako velja zate..shrink napisal/-a:Besedila je treba brati v celoti in ne po odlomkih. Tista trditev pa je bila zgolj del posta (besedila) in je pač za pričakovati, da se jo poveže s celotnim besedilom. Dopolnjeval pa se sploh nisem, saj sem se v drugem in tretjem postu praktično ponovil.
Prvotno vprašanje se je nanašalo na snov imenovano svinec.
Gostota snovi je prav gotovo osnovna snovna lastnost.
Zato mislim, da odgovor ni bil 100% na mestu. Pravilna je bila trditev, če te citiram:
Tukaj bi morda moral še dodati na koncu: v snovi.shrink napisal/-a: V tem primeru je absorbcija sorazmerna z gostoto elektronov.
Nakar sledi tvoja trditev:
shrink napisal/-a:Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
Vrstno število je lastnost delcev katero sestavlja snov imenovano svinec. Ker pa zgolj vrstno število delcev ne pogojuje gostote snovi oziroma kot si sam napisal gostote elektronov je bila tvoja trditev s stališča vprašanja netočna.
Lahko noč..
Ah, sedaj že dlakocepiš. Povsem očitno je, da se je gostota elektronov nanašala na snov, saj EM valovanje predstavljajo fotoni. Ampak, kakor sem že rekel: tisti, ki pozorno prebere celotni post, lahko to povsem nedvoumno ugotovi, pa četudi recimo ne ve ničesar o EM valovanju.GJ napisal/-a: Enako velja zate..
Prvotno vprašanje se je nanašalo na snov imenovano svinec.
Gostota snovi je prav gotovo osnovna snovna lastnost.
Zato mislim, da odgovor ni bil 100% na mestu. Pravilna je bila trditev, če te citiram:Tukaj bi morda moral še dodati na koncu: v snovi.shrink napisal/-a: V tem primeru je absorbcija sorazmerna z gostoto elektronov.
Ni res, saj sledi naslednja trditev:Nakar sledi tvoja trditev:Vrstno število je lastnost delcev katero sestavlja snov imenovano svinec. Ker pa zgolj vrstno število delcev ne pogojuje gostote snovi oziroma kot si sam napisal gostote elektronov je bila tvoja trditev s stališča vprašanja netočna.shrink napisal/-a:Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično visoke absorbcijske lastnosti.
Še enkrat in tudi zadnjič: ta sklep se je nanašal zgolj na masni absorpcijski koeficient in nič drugega (da ne bo pomote: na tisto trditev, ki si jo spustil). In spet: tisti, ki prebere post v celoti (beri: ne spušča vmes povedi), lahko ugotovi, da sploh nisem povezoval vrstnega števila z gostoto elektronov, ampak samo z masnim absorpcijskim koeficientom. Mišljeno je bilo tako (kar sem upal, da bo vsakomur jasno):shrink napisal/-a:V zvezi s tem se navaja masni absorbcijski koeficient, za katerega meritve kažejo, da je pri dani valovni dolžini EM valovanja sorazmeren s četrto potenco vrstnega števila.
Ker je svinec element z visokim vrstnim številom (82), ima posledično velik masni absorpcijski koeficient.
Če ima neka snov velik masni absorpcijski koeficient, lahko upravičeno rečemo, da ima visoke absorpcijske lastnosti. Temu pa nikakor ni moč oporekati.