kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
Mal berem knjigo Einsteinova tančica, kjer med drugim piše od interference svetlobe. Piše, da se pojave interferenca, če z laserjem svetiš skozi dve reži. V redu, to bi si še lahko nekako razlagal kot da fotoni vplivajo eden na drugega. Potem pa v nadaljevanju piše, da če vzameš izvor svetlobe, ki je tako šibak, da odda po en foton na dalj časa. V tem primeru pa še vedno dobiš interferenco. To pomeni, da je ta foton, ki je zletel skozi eno režo, vedel, da je na drugi strani še ena reža, in zato tvoril interferenčne črte (če pa reže na drugi strani ne bi bilo, pa tudi interferenčnih črt ne bi bilo).
A je to sploh lahko komu jasno? Zdi se popolnoma nemogoče. A naj si kvantno mehaniko potem sploh poskušam razlagat, a jo je treba sprejet kot dejstvo in se ne spraševat kako je to možno?
A je to sploh lahko komu jasno? Zdi se popolnoma nemogoče. A naj si kvantno mehaniko potem sploh poskušam razlagat, a jo je treba sprejet kot dejstvo in se ne spraševat kako je to možno?
Saj ni tako tezko. Ze samo za en foton (oz. katerikoli delec) se verjetnost za nahajanje na dolocenem polozaju obnasa valovno. Delec gre v bistvu po vseh moznih poteh, tako da zagotovo ve, da je na drugem koncu reza Na koncu se ena izmed teh poti izkaze za resnicno (kjer foton trci v zaslon). Ko to ponovis velikokrat, vidis da so doloceni zadetki bolj pogosti kot drugi - interferencni vzorec.
Kvantno mehaniko si lahko predstavljas, samo "liberalno" moras razmisljat, da presezes okvir klasicne mehanike.
Kvantno mehaniko si lahko predstavljas, samo "liberalno" moras razmisljat, da presezes okvir klasicne mehanike.
Ne vem, mogoce bi moral biti omenjen, ceprav kvantne mehanike ne zahteva Stefanov zakon (ta pove samo moc) ampak Planckov zakon sevanja - porazdelitev po valovnih dolzinah. Stefanov zakon je samo integral porazdelitve in se ga da preverit v garazi
Delca postaneta prepletena, ce sta sklopljena, torej ce med seboj delujeta s silo, ki pogojuje stanje drugega s prvim in obratno. Ce delca previdno locis, lahko ostaneta prepletena.
Delca postaneta prepletena, ce sta sklopljena, torej ce med seboj delujeta s silo, ki pogojuje stanje drugega s prvim in obratno. Ce delca previdno locis, lahko ostaneta prepletena.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Ko sem jo prebral, mi potem ni bila več všeč. Zgodovina tega pojava je precej zanimivo napisana, precej opevan je znameniti članek Johna Bella. Ampak kakšne nazorne razlage ni.Zdajle sem začel brati poljudno knjigico, avtor je Amir D. Aczel, naslov pa je ravno Entanglement. Začetek je precej razburljivo napisan.
Re: kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
Meni se je knjiga tudi zdela mestoma malo težko razumljiva... po moje gre za problem pomanjkanje bolj poglobljenih razlag, po drugi strani pa je tudi prostor v knjigi omejen, predpostavlja se, da nekatere stvari bralec že od prej pozna.fogl napisal/-a:Mal berem knjigo Einsteinova tančica, kjer med drugim piše od interference svetlobe. Piše, da se pojave interferenca, če z laserjem svetiš skozi dve reži. V redu, to bi si še lahko nekako razlagal kot da fotoni vplivajo eden na drugega. Potem pa v nadaljevanju piše, da če vzameš izvor svetlobe, ki je tako šibak, da odda po en foton na dalj časa. V tem primeru pa še vedno dobiš interferenco. To pomeni, da je ta foton, ki je zletel skozi eno režo, vedel, da je na drugi strani še ena reža, in zato tvoril interferenčne črte (če pa reže na drugi strani ne bi bilo, pa tudi interferenčnih črt ne bi bilo).
A je to sploh lahko komu jasno? Zdi se popolnoma nemogoče. A naj si kvantno mehaniko potem sploh poskušam razlagat, a jo je treba sprejet kot dejstvo in se ne spraševat kako je to možno?
Jaz razumem eksperimente z dvojno režo na ta način, da v primeru, da sistem opazujemo, pride do minimalne interakcije fotonov (ki so pogoj opazovanja) z delci, ki so predmet eksperimenta. Opazovanje kot pojav, ločen od eksperimenta ne obstaja. Opazovanje = interakcija. Ergo interferenčni vzorci na zaslonu ali odsotnost le-teh.
Re: kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
Interferenčni poskus pove pravzaprav tudi to: če delec opazujemo šele na koncu (zaslon), potem interferenca je, če ga opazujemo pred režama, pa interference ni. Zato menim, da interference ne razložimo s prisotnostjo ali odsotnostjo opazovanja.
Re: kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
Zaslon se težko kvalificira kot opazovanje, saj zgolj registrira končen rezultat, ko je že 'vsega konec', vmes pa je black box. Ne obstaja način, da bi iz zaslona lahko razrali informacijo, skozi katero režo je šel foton (kar bi lahko dobili z opazovanjem). Opazovanje sistema, kaj se dogaja 'vmes' pa po moje pomeni, da smo primorani tako ali drugače spremeniti potek tega, kar se dogaja, poseči v sistem. Da bi 'opazili' npr. foton, moramo vanj trčiti najmanj z drugim fotonom, kar spremeni pot opazovanega fotona in s tem vzorec na zaslonu. Tudi detektorji so v interakciji z delci na način, da se sami vsaj minimalno fizično spremenijo ob detekciji.Roman napisal/-a:Interferenčni poskus pove pravzaprav tudi to: če delec opazujemo šele na koncu (zaslon), potem interferenca je, če ga opazujemo pred režama, pa interference ni. Zato menim, da interference ne razložimo s prisotnostjo ali odsotnostjo opazovanja.
In ne drži, da če delec opazujemo PO režah (in pred zaslonom), interferenca je. Kakršnokoli opazovanje oz. poskus določitve delca rezultira v uničenju interferenčnega vzorca, pa naj bo pred ali po režah. Kar po moje govori v prid hipotezi, da je pri-/od-sotnost interference odvisna od tega, če opazujemo oz. skušamo determinirati pot delca. Tako da po moje ni finta v tem ali opazujemo po dogodku ali pred njim, ampak ali sploh opazujemo. Če opazujemo, določimo dogodek z opazovanjem samim, na nivoju fizikalne interakcije, ki jo vsakršno opazovanje nujno vključuje.
Re: kvantna mehanika - jo je sploh mogoče razumet
Se ne strinjam povsem. Zaslon točno pove, kam je priletel delec, seveda pa ne tega, skozi katero režo (ali kar skozi obe) je letel. Ampak dovolj zgovorno je že to, da s interferenčne črte pokažejo ali ne. Do reže je seveda tvoja trditev točna.Taisha napisal/-a:Zaslon se težko kvalificira kot opazovanje, saj zgolj registrira končen rezultat, ko je že 'vsega konec', vmes pa je black box.
Za zaslonom je kajpak ni.In ne drži, da če delec opazujemo PO režah (in pred zaslonom), interferenca je.
Navijaš za kopenhagensko interpretacijo?Tako da po moje ni finta v tem ali opazujemo po dogodku ali pred njim, ampak ali sploh opazujemo. Če opazujemo, določimo dogodek z opazovanjem samim, na nivoju fizikalne interakcije, ki jo vsakršno opazovanje nujno vključuje.