Kvarkadabra forum

mriz napisal/-a:Po moje sem bil že dovolj natančen.

Res je, bil si dovolj natančen.

Kaj pa pomeni 'pri volji'?

Nimam pojma, zgolj zveni lepo. Verjetno, kot tebi "besedne igre" zgolj lepo zveni.

V bistvu je dokaj nevtralno.

Verjamem, vendar če želiš, da popravim tisto glede Heglovega gospodarja in hlapca, me vsaj usmeri na tekst, v katerem sem se motil.

Zakaj pa bi moral brati eno od njegovih zadnjih del v kontekstu tega pogovora?

Ni razloga oziroma branje tega dela nima zveze s kontekstom tega pogovora. Saj sem ti odgovoril, da ne rabim Žižka.

Če kaj rabim je tekst, katerega si omenil in v katerem se motim.

problemi napisal/-a:Nimam pojma, zgolj zveni lepo. Verjetno, kot tebi "besedne igre" zgolj lepo zveni.

Kaj pa pomeni da 'lepo zveni'?

Ni razloga oziroma branje tega dela nima zveze s kontekstom tega pogovora. Saj sem ti odgovoril, da ne rabim Žižka.

Zanimivo, torej si tisto o potrebi branja enega zadnjih Žižkovih del dodal kar tako, spontano? Potemtakem lahko jaz na tem mestu dodam kaj v smislu 'uh, moram prebrati Tibetansko knjigo mrtvih' - kar tako, brez razloga in navezave na ta pogovor?

Če kaj rabim je tekst, katerega si omenil in v katerem se motim.

Dvomim, da boš samo iz ponovnega branja svjoih postov lahko prepoznal zmoto. Drugače pa lahko pomaga stric gugelj.

mriz napisal/-a:Zanimivo, torej si tisto o potrebi branja enega zadnjih Žižkovih del dodal kar tako, spontano? Potemtakem lahko jaz na tem mestu dodam kaj v smislu 'uh, moram prebrati Tibetansko knjigo mrtvih' - kar tako, brez razloga in navezave na ta pogovor?

Pa saj to počneš, sicer ne vem, če ravno Tibetansko knjigo mrtvih, pa vendar.

Dvomim, da boš samo iz ponovnega branja svjoih postov lahko prepoznal zmoto. Drugače pa lahko pomaga stric gugelj.

Povsem možno. Vendar bom kar prekinil s tem, tako da, seveda sem se motil, sploh ne rabim gledat.

problemi napisal/-a:Pa saj to počneš, sicer ne vem, če ravno Tibetansko knjigo mrtvih, pa vendar.

Fajn, to še moram parkrat probati. Smeha ni nikoli preveč, kajne.

Povsem možno. Vendar bom kar prekinil s tem, tako da, seveda sem se motil, sploh ne rabim gledat.

Po želji. Sicer pa je možno, da boš prej ali slej v kaki knjigi naletel na kaj koristnega.

mriz napisal/-a:Fajn, to še moram parkrat probati. Smeha ni nikoli preveč, kajne.

Bo izpadlo, da ti nalašč kontriram, vendar tudi smeha je lahko preveč. Celo razpočiš se lahko zaradi smeha.

Po želji. Sicer pa je možno, da boš prej ali slej v kaki knjigi naletel na kaj koristnega.

Čisto verjetno, v knjigah je mnogo koristnega.

Nekaj besed o naravoslovju, ki ga Shrink tako zelo dobro pozna:Teorije naravne zgodovine ni mogoče ločiti od teorije govorice...gre za za temeljno dispozicijo vednosti, ki ureja spoznanje bitij tako, da jih je mogoče predstaviti v sistemu imen. Na področju, ki ga zdaj imenujemo življenje...so se (raziskave), vse opirale na nekakšen zgodovinski a priori, ki jim je omogočal razpršenost, posebne in nasprotujoče si projekte, ki so prav tako omogočali vse mnenjske debate..Tega a priori ne oblikujejo stalni problemi, ki bi jih konkretni pojavi vseskozi predstavljali kot uganke za človekovo radovednost...ta apriori je tisto, kar v izkustvu dane dobe razloči neko mogoče polje vednosti, definira način bitij objektov, ki mu pripadajo, oboroži vsakdanji pogled s teoretskimi zmožnostmi in določi pogoje, pod katerimi lahko o rečeh vodimo diskurz, ki je pripoznan kot resničen...Kjer je govorica terjala podobnost vtisov, klasifikacija zahteva načelo najmanjše mogoče razlike med rečmi. Toda ta kontinuum, ki tako nastopi v jedru imenovanja, v odprtini med opisom in razporeditvijo, je predpostavljen pred samo govorico, in sicer kot njen pogoj...Pri izdelovanju brezhibne tabele vrst, rodov in razredov je morala naravna zgodovina uporabljati, kritizirati, klasificirati in naposled obnoviti govorico, pogoj možnosti katere je bil prav v tej povezanosti. Reči in besede so zelo strogo prepletene: narava se daje le skozi mrežo imenovanj; narava, ki bi brez takšnih imen ostala nema in nevidna, se blešči daleč za njimi in je vseskozi prisotna onstran te razporeditve, ki to naravo kljub temu ponuja vednosti in jo napravi vidno šele, ko jo povsem prežema govorica.(Michel Foucalt.Besede in reči. Arheologija humanističnih znanosti. SH. Ljubljana. 2010. str. 201-204)

Si hotela kaj povedati o naravoslovju?

Roman napisal/-a:Si hotela kaj povedati o naravoslovju?

Meni se zdi, da to stori, že s prvim stavkom citata: "Teorije naravne zgodovine ni mogoče ločiti od teorije govorice...".

Mi hočeš povedati, da je teorija naravne zgodovine isto kot naravoslovje?

agata napisal/-a:Nekaj besed o naravoslovju, ki ga Shrink tako zelo dobro pozna:Teorije naravne zgodovine ni mogoče ločiti od teorije govorice...gre za za temeljno dispozicijo vednosti, ki ureja spoznanje bitij tako, da jih je mogoče predstaviti v sistemu imen. Na področju, ki ga zdaj imenujemo življenje...so se (raziskave), vse opirale na nekakšen zgodovinski a priori, ki jim je omogočal razpršenost, posebne in nasprotujoče si projekte, ki so prav tako omogočali vse mnenjske debate..Tega a priori ne oblikujejo stalni problemi, ki bi jih konkretni pojavi vseskozi predstavljali kot uganke za človekovo radovednost...ta apriori je tisto, kar v izkustvu dane dobe razloči neko mogoče polje vednosti, definira način bitij objektov, ki mu pripadajo, oboroži vsakdanji pogled s teoretskimi zmožnostmi in določi pogoje, pod katerimi lahko o rečeh vodimo diskurz, ki je pripoznan kot resničen...Kjer je govorica terjala podobnost vtisov, klasifikacija zahteva načelo najmanjše mogoče razlike med rečmi. Toda ta kontinuum, ki tako nastopi v jedru imenovanja, v odprtini med opisom in razporeditvijo, je predpostavljen pred samo govorico, in sicer kot njen pogoj...Pri izdelovanju brezhibne tabele vrst, rodov in razredov je morala naravna zgodovina uporabljati, kritizirati, klasificirati in naposled obnoviti govorico, pogoj možnosti katere je bil prav v tej povezanosti. Reči in besede so zelo strogo prepletene: narava se daje le skozi mrežo imenovanj; narava, ki bi brez takšnih imen ostala nema in nevidna, se blešči daleč za njimi in je vseskozi prisotna onstran te razporeditve, ki to naravo kljub temu ponuja vednosti in jo napravi vidno šele, ko jo povsem prežema govorica.(Michel Foucalt.Besede in reči. Arheologija humanističnih znanosti. SH. Ljubljana. 2010. str. 201-204)

In kaj citira družboslovka agata? Jah, saj že oznaka vira pove: "arheologijo humanističnih znanosti". In ga. agata bi na osnovi "arheologije humanističnih znanosti" razpredala o naravoslovju. Povsem za v rubriko: pa saj ne more biti res.

Roman napisal/-a:Mi hočeš povedati, da je teorija naravne zgodovine isto kot naravoslovje?

Ne Roman, in ti to dobro veš, no glede na to da sprašuješ mogoče niti ne veš. Vprašal si: "Si hotela kaj povedati o naravoslovju?" in sem ti povedal, da je to storila že v prvem stavku. Nikaor pa nisem zapisal "teorija naravne zgodovine=naravoslovje".

Viš, viš, shrink, a to je za vas preveč zapleteno-naravoslovje ni nič drugega kot humanistična znanost.
Sicer pa, kolikor se spomnim, smo se pri naravoslovju učili o redu, rodu, vrsti in tako naprej.Tako da moram reči , da Roman, govorila sem o naravoslovju. (pravzaprav je o tem govoril Foucault, a če se spomniš, sem govorila tudi o tem, da ko pogledamo skozi mikroskop, nam ta nič ne pomaga, če ob tem ne uporabimo črk.

agata napisal/-a:Viš, viš, shrink, a to je za vas preveč zapleteno-naravoslovje ni nič drugega kot humanistična znanost.

Seveda človek je to znanost tako poimenoval, a je zato humanistična?

... če se spomniš, sem govorila tudi o tem, da ko pogledamo skozi mikroskop, nam ta nič ne pomaga, če ob tem ne uporabimo črk.

Zakaj pa ne? Nekaj vidimo, si predstavljamo in potešimo radovednost. Ni nam tega treba izrazat skozi besede (če si pa mislila, da uporabljamo črke tudi ko razmišljamo je odgovor večinoma ne).

Motore, tega, da ko razmišljate in pri tem ne uporabljate črk, vam pa preprosto ne verjamem.

problemi napisal/-a:sem ti povedal, da je to storila že v prvem stavku. Nikakor pa nisem zapisal "teorija naravne zgodovine=naravoslovje".

Tega sicer res nisi zapisal, si pa zapisal "da je to storila že v prvem stavku", česar v resnici ni storila, razen če si mislil enačaj, ki ga nisi napisal.