Roman napisal/-a:V obeh (vseh) primerih čutimo, vendar ne enako. Občutki se med seboj zelo razlikujejo. Če bi čutili enako, sploh ne bi mogli razlikovati med recimo sladkim in slanim. Se pa strinjam, da je zavedanje in mišljenje tudi posebne vrste čutenje.
Točno tako, občutki se me seboj zelo razlikujejo. In možgani to prepoznavajo. Možgani morajo biti sposobni razlikovati okusa sladko/slano. Pri sladkem dobi v obdelavo ene informacije ("besede") pri slanem pa druge. Kot na primer "usedi se" in "lezi". V obeh primerih obdeluje informacije in to je, po moje,
jezik.
Ja, seveda. Pri čemer je tu vprašanje, kaj pomeni "vsebinsko".
Se ne bojiš, da boš tudi ti v bodoče deležen posmeha, glede na to da me sprašuješ po pomenu besede/pojma/termina?
Z "vsebinsko" sem mislil na razliko v tem, kaj nam govori ena infromacija in kaj druga. Recimo pri "Usedi se." prepoznaš to, kot recimo poziv da se usedeš, pri "Ulezi se." pa kot poziv, da se uležeš. V obeh primerih gre za informacijo imata pa različni vsebini.
Pravzaprav ne, ameba zaznavo svetlobe poveže s pogoji za bivanje, za to ne potrebuje jezika. Jezik je potreben za sporočanje.
Verjetno bi bilo bolje reči da pogoji bivanja določijo (determinirajo) dejstvo, da ameba zazna svetlobo, ampak to tukaj ni bistveno, ali pa ...
Jezik je potreben za vsako obdelavo informacije ne glede na to ali gre za sporočanje, oddajanje, obdelavo, skratka, čim želimo/želijo karkoli "povezati" moramo to storiti z
jezikom. Kakšna govorica se vzpostavi znotraj
jezika je pa drugo.