Ukrivljanje svetlobe
Ukrivljanje svetlobe
Gravitacijski zakon pravi da se dve masi privlačita z določeno silo, ki je odvisna od mase teh dveh objektov in razdalje med njima. Kako lahko potem nek masiven objekt privlači svetlobo oziroma fotone, ki v fiziki naj nebi imeli mase ampak bi naj bili le nosilci energije. Ali torej gre za privlačnost med energijo v obliki mase in v obliki svetlobe? Ali pa morda fotoni imajo maso? Vendar če bi fotoni imeli maso bi za pospešek do svetlobne hitrosti potrebovali neskončno veliko silo! Mi zna kdo o tem kej povedat?
ta gravitacijski zakon je postavil newton, ki se še mu ni sanjalo o fotonih in o svetlobni hitrosti. Masa in energija sta malodane ena in ista zadeva, gravitacijska sila torej deluje med maso ter valovanji. gravitacija tako vpliva tudi na svetlobo, ki se v gravitacijskem polju ukrivi. Podobno tudi ne more pobegnit iz črne luknje.
Na tole bo znal najbolje odgovorit Zupan, sam bom le malo komentiral.
Najprej ta malenkost, fotoni, čeprav so točkasti delci naj bi imeli maso, samo tako majhno da se je ne da izmerit.
Najprej ta malenkost, fotoni, čeprav so točkasti delci naj bi imeli maso, samo tako majhno da se je ne da izmerit.
Gravitacija je ena od osnovnih sil v vesolju, z povečevanjem razdalje se njena moč sešteva. Med delci(vesolje ni vakum) delujejo tudi druge sile, ki prav tako vplivajo na delovanje med delci(elektromagnetna, močna, šibka).Kako lahko potem nek masiven objekt privlači svetlobo oziroma fotone...
Tole ne drzi povsem. Trdno teoreticno prepricanje je, da so fotoni brezmasni (so namrec preostala prostostna stopnja pri spontanem zlomu elektrosibke interakcije). Seveda pa si lahko zamislis tudi teorije, kjer fotoni niso brezmasni, a je potem zelo tezko pojasniti, zakaj je njihova masa tako zelo majhna (trenutna eksperimentalna meja je nekako 10^-66 kg) Vec o tem naFranko napisal/-a: Najprej ta malenkost, fotoni, čeprav so točkasti delci naj bi imeli maso, samo tako majhno da se je ne da izmerit.
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... sa_fot.htm
Tudi tole ne drzi povsem. Sama sila med masivni delci seveda pada (s kvadratom razdalje), vprasanje pa je, kaj se dogaja s celotno potencialno energijo, ce sestejemo po vseh masivnih delcih v vesolju...Franko napisal/-a: Gravitacija je ena od osnovnih sil v vesolju, z povečevanjem razdalje se njena moč sešteva.
Sedaj pa k "ukrivljanju svetlobe". Prvic- gravitacijska sila je sorazmerna celotni energiji delca (to je vsoti energije, ki ustreza masi po formuli E=mc^2, kot tudi kineticne energije). Foton pac nosi le kineticno energijo, saj mirovne mase nima. Nekaj vec o tem lahko preberes na
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... a_masa.htm
Ker gravitacijsko polje interagira s fotonom, to dejansko pomeni, da se pot svetlobnega zarka v prostoru "ukrivi". In sicer se ukrivi natanko tako kot se krivi sam prostor (to je posledica tega, da je foton brezmasen). Povedano drugace, svetloba vedno potuje po najkrajsi poti med dvema tockama v prostoru. Na povrsini krogle npr. je to kar lok na povrsini krogle, ki povezuje ti dve tocki (in ne kaksna vijugasta povezava).
Spontan zlom simetrije ni nic strasnega. Spontan je zato, ker so vse enacbe simetricne, vendar pa sama resitev enacb ne vsebuje vec te simetrije. Zamisli si na primer okroglo mizo, za katero sedi 12 ljudi, pribor pa je postavljen med dva soseda. Taksna postavitev ocitno ima simetrijo, namrec, mizo lahko zavrtis za 360/12=30 stopinj, pa bos dobil nazaj enako situacijo. Poleg tega lahko tudi prezrcalis vse skupaj po katerikoli daljici, ki povezuje ali dva nasproti si sedeca cloveka ali pa dva nasproti si postavljena pribora.Franko napisal/-a:Zupan: A mi lahko pojasniš kako 'izgleda', potem še tole, kako izgleda zlom simetrije?Kaj je produkt le-tega(nesimetrično okolje)?spontan zlom elektrosibke interakcije
Sedaj naj nekdo poseze po priboru. Odlociti se mora ali vzame tistega levo ali desno od sebe. Tako,j ko se odloci in poseze (npr. po desnem) priboru, morajo vsi ostali tudi seci po desnem priboru, da bodo vsi dobili pribor. V tem trenutku se je (spontano) zlomila zrcalna simetrija, medtem ko rotacijska simetrija ostane nespremenjena.
Nekaj podobnega velja tudi za spontani zlom elektrosibke simetrije, kjer so enacbe simetricne na tako imenovano SU(2)xU(1) umeritveno simetrijo, medtem ko stanje z najnizjo energijo nima te simetrije.
Seveda je simetrija matematicni pojem (vsaj kot se uporablja v fiziki). A kot lahko razberes iz primera o 12 gostih in 12 priborih, ni potrebno, da se kjer koli pojavijo formule...Franko napisal/-a:Torej je simetrija(katerakoli), samo metematična(nanaša se samo na formule), nič drugega.
Konkretno za spontani zlom elektrosibke simetrije, pa se ta seveda nanasa na elektrosibko interakcijo in njene simetrije, torej na enacbe gibanja (to so tiste tvoje "formule", tipa F=ma, le da so malce posplosene).
[quote="zupanPrvic- gravitacijska sila je sorazmerna celotni energiji delca (to je vsoti energije, ki ustreza masi po formuli E=mc^2, kot tudi kineticne energije). Foton pac nosi le kineticno energijo, saj mirovne mase nima.[/quote]
če foton nima mase, nima tudi kinetične enrgije. Po enačbi Wk=m*v^2 ima foton Wk=0*c^2, torej 0. ukrivljenost njegove poti lahko pojasnimo samo z ukrivljenostjo prostor-časa.
če foton nima mase, nima tudi kinetične enrgije. Po enačbi Wk=m*v^2 ima foton Wk=0*c^2, torej 0. ukrivljenost njegove poti lahko pojasnimo samo z ukrivljenostjo prostor-časa.
Enacba Wk=1/2 m*v^2 velja le za masivna telesa in je v bistvu le prvi clen v razvojuPentium napisal/-a:[
če foton nima mase, nima tudi kinetične enrgije. Po enačbi Wk=m*v^2 ima foton Wk=0*c^2, torej 0. ukrivljenost njegove poti lahko pojasnimo samo z ukrivljenostjo prostor-časa.
Wk=m c^2(1/(1-v^2/c^2)^(1/2)-1) =p c -mc^2
kjer je z drugo enakostjo definirana gibalna kolicina delca, p. Kot vidis, kineticno energijo za masivni delec "raznese", ce posljes v->c. Prav tako prva enakost ne velja za brezmasne delce. V tem primeru velja le
Wk=p c
Jaz sem še vedno zagovornik tiste teorije (zupan, ne mi zamert ), po kateri je prostor-čas kot ponjava z masami v njej, brez interakcij (Svet brez delcev). Po tej teoriji tudi foton sledi ukrivljenosti prostor-časa, čeprav ga sam ne ukrivlja.
Če bi imel foton tisto energijo, bi se fotoni v laserju medsebojno privlačili, na pa da grejo (sicer počasi) vsaksebi.
Če bi imel foton tisto energijo, bi se fotoni v laserju medsebojno privlačili, na pa da grejo (sicer počasi) vsaksebi.
Re: UKRIVLJANJE SVETLOBE
O tvojem vprašanju razmišljam tako kot kaže slika 5.14 v poglavju Gravitacija na strani http://www.anti-energija.com LP FRROK napisal/-a:Ali pa morda fotoni imajo maso? Vendar če bi fotoni imeli maso bi za pospešek do svetlobne hitrosti potrebovali neskončno veliko silo! Mi zna kdo o tem kej povedat?
Knjiga Čudovito vesolje mi je vzgled pri lastnem pisanju. Ko berem to in podobne knjige, se mi običajno odpira več vprašanj, kot knjiga podaja odgovorov. Preden sem si odgovoril na vprašanje o masi fotona, sem hotel priti na jasno, kaj pojem masa v primeru fotona sploh pomeni. Temu vprašanju sem namenil poglavje Masa v svojem pisanju na strani http://www.anti-energija.com Seveda me je tudi vznemirjala ugotovitev, da se fotoni v laserju med seboj odbijajo, Sonce pa jih privlači. Moj odgovor na to vprašanje se nahaja v poglavju Elektromagnetizem.medved napisal/-a:sem boj začetnik. meni je razlaga v knjigi čudovito vesolje zadostna kaj pa meni g Rozman o tem
Ugotavljam, da je knjiga Čudovito vesolje in tudi druge, odličen izvor fizikalnih meritev in opažanj. Ugotavljam pa, da imajo ta opažanja lahko različne interpretacije, tudi drugačne, kot so opisane v knjigi. Ena izmet mojih interpretacij, ki se razlikuje od opisane v knjigi je opis Youngovega eksperimenta. Pri meritvah so le rezultati meritev nesporni, sklepanje o pojavih iz teh meritev pa je stvar naših predstav.
Svoja razmišljanja tu ne bi ponavljal. Seveda pa bom z veseljem pojasnil kakšno konkretno vprašanje. Veliko uspeha in LP FR