Stran 1 od 1

nevtrino

Objavljeno: 27.9.2003 17:51
Napisal/-a uros
Je nevtrino supersimetrični partner nevtrona ali je ime samo naključje. Ali lahko imajo sestavljeni delci supersimetričnega partnerja?

Objavljeno: 29.9.2003 18:42
Napisal/-a zupan
Nevtrino ni supersimetricni partner nevtrona. Tako nevtron kot nevtrino imata spin 1/2, sta torej fermiona, medtem ko bi moral imeti supersimetricni partner spin 0 ali ena (bi moral biti bozon). Ime nevtrino pa naj bi (prav tako kot pri nevtronu) kazalo na to, da nevtrino nima elektricnega naboja. Poleg tega je Pauli (ki je obstoj nevtrina tudi napovedal) uporabil pomansevalnico, verjetno zato, ker nevtrino le sibko interagira z okolisnjo snovjo ter ga je zato sorazmerno tezko zaznati. Glej tudi
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... vtrino.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... ka_int.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... razpad.htm

Poimenovanje supersimetricnih partnerjev je nekoliko drugacno, supersimetricni partner nevtrina bi bil snevtrino, za kvarke pa npr. skvarki. Supersimetricnih delcev (se) niso odkrili, torej so le teoreticna moznost za razjasnitev nekaterih problemov v teoreticni fiziki osnovnih delcev.

Ali bi bil supersimetricni partner nevtrona dovolj stabilen, da bi lahko govorili o delcu ne vem.

Objavljeno: 29.9.2003 18:48
Napisal/-a uros
Nekje sem zasledil, da bi se naj supersimetrični partner fotona imenoval fotino, gravitona gravitino, ... zato sem tudi prišel na to idejo.

Objavljeno: 29.9.2003 21:58
Napisal/-a Franko
zupan: ali niso vsi s-partnerji, stabilni(oz. naj bi bili). Ali so supersimetrični partnerji samo v teoriji strun ali kje drugje?

Objavljeno: 1.10.2003 3:10
Napisal/-a zupan
uros napisal/-a:Nekje sem zasledil, da bi se naj supersimetrični partner fotona imenoval fotino, gravitona gravitino, ... zato sem tudi prišel na to idejo.
Imas prav, a nisem hotel razlagati se tega. Glede na to, da si nacel pa: delci, ki si jih nastel (foton, graviton, bozon Z, bozon W..) so nosilci interakcije. So delci, ki ustrezajo tako imenovanim umeritvenim interakcijam (angl. gauge interactions). Njihovim superpartnerjem po dogovoru dodamo na koncu -ino, torej fotino, gravitino, zino, wino, vse skupaj pa z eno besedo imenujemo gaugino. Isti dogovor velja tudi za supersimetricnega partnerja higgsovega bozona, ki je torej higgsino.

Delci, ki ustrezajo materiji (elektron,...) pa imajo po dogovru supersimetricnega partnerja, ki se zacne s s-, torej selektron,...

Bolj splosno: ce je delec v standardnem modelu bozon, je njegov supersimetricni partner fermion in se ime konca na -ino. Ce je delec v standardnem modelu fermion, je njegov supersimetricni partner bozon, njegovo ime pa se zacne na s-.

Objavljeno: 1.10.2003 3:21
Napisal/-a zupan
Franko napisal/-a:zupan: ali niso vsi s-partnerji, stabilni(oz. naj bi bili). Ali so supersimetrični partnerji samo v teoriji strun ali kje drugje?
Supersimetricni partnerji niso stabilni, razen morda najlazji supersimetricni delec (ki pa je vsaj okoli 100krat tezji od protona, ker ga v eksperimentih se niso odkrili). Ta najlazji supersimetricni partner je stabilen, ce njegov razpad prepove tako imenovana R-parnost (ki tudi prepove razpad protona), ce pa je R-parnost zlomljena (vendar na tak nacin, da ni v konfliktu z eksperimentalnimi mejami na razpad protona), pa ni stabilen nobeden od supersimetricnih partnerjev.

Ce je najlazji supersimetricni partner stabilen, potem je tudi prav gotovo nevtralen, saj bi ga drugace opazili (ravno tako kot opazimo proton) prek elektromagnetne interakcije. Nevtralen supersimetricni partner pa je mocan kandidat za (tako imenovano hladno) temno snov.

Teorije strun nimajo neposredne zveze s to nizkoenergijsko supersimetrijo. Tam je supersimetrija potrebna zaradi povsem drugih razlogov kot tu (pri superstrunah, da je teorija konsistentna v manj kot 26 dimenzijah, in sicer v najmanj 10 dimenzijah, nizkoenergijska supersimetrija pa ima motivacijo predvsem v tako imenovanem problemu hierarhije- zakaj je masa higgsovega bozona (ki je edini nesestavljeni bozon s spinom nic v standardnem modelu) okoli 100 kratna masa protona, ce jo vendar kvantne korekcije potiskajo k mnogo vecjim vrednostim- to lahko popravimo tako, da kvantne korekcije iznicimo z dodatkom novih prostostnih stopenj- superpartnerjev- z nasprotno statistiko (bozonom dodas fermione in obratno))