To mi pa ni zdaj logično razumljivo....Najprej trditev, da se elektron "odloča" na podlagi neke svoje neodvisne volje in brez znanega razloga...V drugem citatu pa se trdi, da sama meritev elektron prisili, da zavzame določeno lego.Motore napisal/-a:Pa vendar isti poskusi ne dajejo istih rezultatov. Elektron bo enkrat zadel detektor tu enkrat tam. Tvoj determinizem sicer deluje za: ali interferenca ali ne, ampak to ne moreš posplošiti recimo na elektron, saj je njegova točna pot nedeterminirana.problemi napisal/-a:Determinizem se kaže, da isti poskusi daje vedno iste rezultate (ali je pač interferenca ali pa "delčasti" in ne enkrat tako drugič drugače ...)
Narobe bereš. Meritev ne ustvari delca, meritev prisili, da delec zavzame določeno lego, če pa delca ne bi bilo nikjer potem ne bi uspel nič zavzeti. To pomeni, da je delec pred meritvijo lahko kjerkoli.problemi napisal/-a:Ne, namreč delec ni razmazan po prostoru. Pri ortodoksni oziroma kopenhagenski interpretaciji gre za to, da delca pred meritvijo pravzaprav ni bilo nikjer, meritev ga šele ustvari:" ... Pascual Jordan: "Meritev ne le zmoti, kar želimo opazovati, temveč to pravzaprav šele ustvari... Delec z meritvijo prisilimo, da zavzame eno od leg." (S. Dolenc, ibid)
In ne razumem, kako je lahko oboje res, da se najprej zagovarja nedeterminiranost in s tem neodvisnost, hkrati pa zagovarja vzročnost.