A misliš da sem v Einstainovih Tančicah čist slučajno prebral samo tisi teks, ki sem ga napisal !shrink napisal/-a: Če bi se izobrazil, bi vedel; išči pod: kvantna prepletenost.
Kvantra prepletenost se konča z fantomskim delovanjem na daljavo !
A misliš da sem v Einstainovih Tančicah čist slučajno prebral samo tisi teks, ki sem ga napisal !shrink napisal/-a: Če bi se izobrazil, bi vedel; išči pod: kvantna prepletenost.
Zakaj naj bi to bilo stvar verjetja?stoplak napisal/-a:A verjameš v fantomsko delovanje na daljavo?
Narobe: gre de facto za kvantno prepletenost.stoplak napisal/-a:A misliš da sem v Einstainovih Tančicah čist slučajno prebral samo tisi teks, ki sem ga napisal !shrink napisal/-a: Če bi se izobrazil, bi vedel; išči pod: kvantna prepletenost.
Kvantra prepletenost se konča z fantomskim delovanjem na daljavo !
Shrink ti je povedal. Pa tudi sam si to prebral v viru katerega si objavil, menda si:stoplak napisal/-a:Kako to razloži kvantna fizika !?
To kar pišeš je prenos informacije na daljavo. Prenosa informacije jaz nisem omenjal, o tem je začel pisati Shrink. Sprašujem se o tej usklajenosti meritev, oziroma kot si omenil obstoječi vpliv ! Fantomsko delovanje na daljavo je dejansko vpliv na daljavo !problemi napisal/-a: "Vrnimo se nazaj k Bellovemu poskusu. Zanima nas, ali meritev na elektronu vpliva na obnašanje pozitrona? Kot smo videli zgoraj, sta obe meritvi med seboj usklajeni, torej takšen vpliv obstoji. Vendar, ali lahko iz tega sklepamo, da lahko preko nelokalnosti prenašamo informacije? Nikakor ne, saj smeri spina na elektronu, npr. spin gor, ne moremo poljubno nastaviti." (http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/ ... ov.htm#epr)
Ne, nakladaj: gre za isti fenomen in mehanizem (kvantna prepletenost). In seveda ne gre pri tem za nikakršno fantomsko delovanje na daljavo, nikakršen paradoks in nikakršno nepojasnjeno zadevo, kot sam impliciraš v svojih šarlatanskih oglašanjih.stoplak napisal/-a:Problemi, poglej prvi prispevek na drugi strani tega foruma, tam sem začel to debato !To kar pišeš je prenos informacije na daljavo. Prenosa informacije jaz nisem omenjal, o tem je začel pisati Shrink. Sprašujem se o tej usklajenosti meritev, oziroma kot si omenil obstoječi vpliv ! Fantomsko delovanje na daljavo je dejansko vpliv na daljavo !problemi napisal/-a: "Vrnimo se nazaj k Bellovemu poskusu. Zanima nas, ali meritev na elektronu vpliva na obnašanje pozitrona? Kot smo videli zgoraj, sta obe meritvi med seboj usklajeni, torej takšen vpliv obstoji. Vendar, ali lahko iz tega sklepamo, da lahko preko nelokalnosti prenašamo informacije? Nikakor ne, saj smeri spina na elektronu, npr. spin gor, ne moremo poljubno nastaviti." (http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/ ... ov.htm#epr)
Ti zgleda o tem ne znaš nič drugega povedati kot da gre za kvantno prepletenost. To vemo že od začetka. Tvoj nivo razprave je že od začetka pod nivojem. Želim kaj več izvedeti od tvoje skromnosti. V mojem kot si zapisal monologu (vrh druge strani tega foruma) je podana ideja zakaj pri kvantno prepletenih delcih merjenje na enem tudi samodejno določi, v kakšnem stanju je drugi.shrink napisal/-a: Ne, nakladaj: gre za isti fenomen in mehanizem (kvantna prepletenost). In seveda ne gre pri tem za nikakršno fantomsko delovanje na daljavo, nikakršen paradoks in nikakršno nepojasnjeno zadevo, kot sam impliciraš v svojih šarlatanskih oglašanjih.
Poglej si to predavanje http://www.youtube.com/watch?v=OBT3VU-ESqA. Tu imaš še en citat iz Einstainovih Tančic:stoplak napisal/-a: Narava je lokalna (http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... alnost.htm). Začelo se je z velikim pokom. Največji dokaz lokalnosti so ohranitveni zakoni. Fantomsko delovanje na daljavo je ena velika neumnost.
Poglejmo EPR paradoks (http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/ ... ov.htm#epr). Pri razpadu nevtralnega piona dobimo prepletena delca, elektron in pozitron. Prepletena nista samo pri spinu ampak pri vseh kvantnih lastnostih. Seveda nam so zanimive tiste lastnosti delcev na katere lahko vplivamo.
V trenutku ko izmerimo pri prvem delcu enega od prepletenih parametrov , takoj vemo kakšen je ta parameter pri drugem. To velja tudi za naboj. Ko izmerimo naboj prvega delca, vemo kakšen naboj ima drugi delec.
Prepletena delca opišemo z valovno enačbo. Prav tako moramo opisati z valovno enačbo tudi spin. Če si spin predstavljamo kot nekakšno prostorsko valovanje v smislu vrtenja in to zapišemo v obliki cosinusne valovne funkcije, potem znamo razložit kosinusno obliko grafa korelacije delcev pri spreminjanju kota meritve. (http://en.wikipedia.org/wiki/Bell%27s_t ... ite_note-4).
Pri spremembi kota med detektorjma pri merjenju dejansko spreminjamo fazno projekcijo merjenja na cosinusno valovno funkcijo spina. Narišemo cosinusno funkcijo na xy koordinatni sistem in za vzporedna detektorja izberemo točko na vrhu grafa. Potem se premikamo po grafu v smeri x osi za enak kot, kot je kot med detektorjema. Z tem opišemo projekcijo merjenja na prostorsko valovno funkcijo spina pri spreminjanju kota med detektorjema. Lahko rečemo da sta spina že od samega nastanka naprej določena. Sam nastanek je naključni proces.
Če vektor, ki opisuje naš sistem opišemo v Hilbertovem prostoru, kjer uporabljamo kompleksna števila, potem se moramo sprijazniti, da zamaknjenost detektorjev za nek kot povzroči fazno zamaknjenost vektorjev in normalizacije valovnih enačb elektrona in pozitrona.
Vprašal si, kako to kvantna mehanika razloži in dobil si odgovor, ki povsem zadostuje. Kvantna prepletenost je mehanizem, ki povsem razloži zadevo (t.j. "samodejno določitev" kvantnega stanja drugega delca). Če tega ne razumeš, ti priporočam, da se izobraziš. Moj nivo razprave pa povsem ustreza tvojemu - šarlatanskemu - nivoju.stoplak napisal/-a:Ti zgleda o tem ne znaš nič drugega povedati kot da gre za kvantno prepletenost. To vemo že od začetka. Tvoj nivo razprave je že od začetka pod nivojem. Želim kaj več izvedeti od tvoje skromnosti. V mojem kot si zapisal monologu (vrh druge strani tega foruma) je podana ideja zakaj pri kvantno prepletenih delcih merjenje na enem tudi samodejno določi, v kakšnem stanju je drugi.shrink napisal/-a: Ne, nakladaj: gre za isti fenomen in mehanizem (kvantna prepletenost). In seveda ne gre pri tem za nikakršno fantomsko delovanje na daljavo, nikakršen paradoks in nikakršno nepojasnjeno zadevo, kot sam impliciraš v svojih šarlatanskih oglašanjih.
Saj sem ti že povedal. Seveda pa za nekoga, ki meni, da fizika daje zgrešene razlage, niti ni treba zapravljati energije, saj je samo po sebi jasno, da je njegovo obnašanje povsem šarlatansko.stoplak napisal/-a:Namesto da zapravljaš energijo za to kje boš vključil besedo šarlatanski raje razloži kako merjenje na enem izmed obeh delcev tudi samodejno določi v kakšnem stanju je drugi.
In odgovor si dobil.stoplak napisal/-a:Shrink, moje vprašanje se je glasilo:Namesto da zapravljaš energijo za to kje boš vključil besedo šarlatanski raje razloži kako merjenje na enem izmed obeh delcev tudi samodejno določi v kakšnem stanju je drugi.
Kako kvečjemu sam nimaš pojma, beri za tem.Žal nimaš pojma !
Narobe: ni nobene uganke več, saj je zadevo teoretično povsem pojasnil Bell, eksperimentalno pa potrdil Aspect in ostali. Sklep je jasen: Kvantna mehanika drži, EPR paradoks ni noben paradoks (ne gre za nikakršno "čudodelno delovanje na daljavo"), kako pa ti razumeš poljudne knjige, pa je zgolj tvoj problem.Iz Einstainovih tančic : Presenetljivo je, da so rezultati merjenja pri obeh delcih 100-odstotno korelirani, ko pri obeh merimo spin vzdolž iste smeri, da pa spin posameznega delca sploh ne more biti določen. Imamo torej dva naključna procesa, ki sta tudi na velike daljave med seboj popolnoma povezana. Albert Einstain je to imenoval "čudodelno delovanje na daljava" in obenem upal, da bo za to našel kakšno natančnejšo razlago.
Žal je ni in do danes je to ostala uganka !
Zakaj pa? Bi morali tudi relativnost razložiti z Newtonom? Tako kot Rozman?stoplak napisal/-a:Žal bodo morali fiziki ta pojav razložiti tudi klasično
Nikakor "samo podal", Bell je teoretično povsem osvetlil zadevo, kar je bila osnova za eksperimentalno preverjanje.stoplak napisal/-a:Bel je samo podal neenačbo za primer skritih spremenljivk, pozneje so eksperimentalno dokazali napoved kvantne teorije in kršitev Bellove neenačbe.
Pa smo spet tam: šarlatani, ki niso zadovoljni s fizikalnimi razlagami; ki pričakujejo, da se radovednim razlaga (po njihovem mnenju) čudodelne mehanizme; ki pričakujejo, da se kvantno mehaniko razlaga v klasičnem smislu.Kvántna prepletènost je kvantnomehanski pojav, pri katerem se kvantni stanji dveh ali več delcev opisuje povezano, čeprav sta delca prostorsko ločena.
Človek pa mora biti zelo neradoveden, če se zadovoli z kvantno razlago kvantne prepletenosti !
Normalno da za kvantno fiziko to ni čudodelno, fantomsko delovanje na daljava, za klasično razlago pa je.
Žal bodo morali fiziki ta pojav razložiti tudi klasično, vsaj to zakaj moramo oba delca opisati povezano in kaj je tisto kar ju povezuje.