Re: Nelokalnost
Objavljeno: 29.3.2013 18:38
Problemi je napisal:
Še posebej me je presunila izvirnost in razlagalna moč tegale tvojega odgovora, ki se tiče konkretnega vprašanja kvantne mehanike. »Vedno znova me preseneti, pravzaprav razveseli, ko opazim, da sogovornik v pogovor vključuje koncepte, ki niso zgolj "evropski", namreč, tvoja misel me zelo spominja, na manifestacije Višnuja oziroma Krišne. Krišna je, naj ne dolgovezim in podam zgolj dve manifestaciji, lahko pač Krišna, ljubimec, ki je (lahko) istočasno z šeststo ali šest tisoč, se ne spomnim več dobro, ženami, istočasno pa je tudi Govinda, mali pastirček, ki čuva govedo in igra na piščal ... Seveda imamo tu istega Boga (iste zakonitosti), ki pa nastopa v različnih vlogah (pojavih), ki so različno izražene. Recimo Govinda je fantič, tako da on nima veliko ljubic, pravzaprav mu ni mar ker jih nima ... nekako kot elektronu ni mar, ima namreč drugo "vlogo", da med mano in tabo ne deluje močna odbojna sila (o tem tako kasneje) ...«
Pa, človek, to je epohalno! Kako se recimo povprečnež Feynman ni spomnil te izredne metafore o »Govindu, malem pastirčku, ki čuva govedo in igra na piščal«, ko je ljudem pojasnjeval, da je kvantna mehanika po svojem bistvu indeterministična? Samo, v tej neprekosljivi paraboli o pastirčku in govedu mi ni povsem jasno, zakaj »Govinda, fantič, /…/ nima veliko ljubic, pravzaprav mu ni mar ker jih nima…/« To je namreč po moje ključna točka v fizikalni razlagi kvantnega (in)determinizma! Dokler tega ne razčistimo, ne bomo prišli zadevi do dna, ne bomo znali pojasniti, zakaj v določenem trenutku razpade prav tisti uranov (ja, mislim prav na tistega »Uranovega, debelega, iz zadnje vrste«) atom in ne kakšen drug…
Nikoli ne bi pomislil, da ima pri tem tako krucialno vlogo »Govindo, mali pastirček, ki čuva govedo in igra na piščal.«
Res sem že nekoliko betežen pri spominu, toda dozdeva semi, da si enkrat nekaj podobnega že trdil o nekem drugem mojem vprašanju, o neki drugi »izbi«, kjer prepih premetava mačje dlake…
Končalo se ni ravno briljantno zate…
Seveda so tvoji »odgovori na takšnem nivoju, da bodo /…/ znova nudili intelektualni užitek.« Nič bat'...Se sprašujem ali bodo moji odgovori oziroma vprašanja na takšnem nivoju, da bodo morebiti tvoji znova nudili intelektualni užitek ... Ko sem prebral o intelektu, ki naj bi se bojda skrival v tvojem pisanju sem pomislil, da raje ne odgovorim, da ne izpadem "ego" kot je določene odzive, v oni drugi temi lepo opredelil derik, a kaj ko me vedno zanese nek dvom, in imam neizmerno silo pogledati ali je intelekt dejansko inetelekt ali gre zgolj za masko, ki prekriva nič, lahko tudi materialistični, kot ga, nič namreč, opredeli Bianko. Pa poglejmo kaj se skriva pod ...:
Še posebej me je presunila izvirnost in razlagalna moč tegale tvojega odgovora, ki se tiče konkretnega vprašanja kvantne mehanike. »Vedno znova me preseneti, pravzaprav razveseli, ko opazim, da sogovornik v pogovor vključuje koncepte, ki niso zgolj "evropski", namreč, tvoja misel me zelo spominja, na manifestacije Višnuja oziroma Krišne. Krišna je, naj ne dolgovezim in podam zgolj dve manifestaciji, lahko pač Krišna, ljubimec, ki je (lahko) istočasno z šeststo ali šest tisoč, se ne spomnim več dobro, ženami, istočasno pa je tudi Govinda, mali pastirček, ki čuva govedo in igra na piščal ... Seveda imamo tu istega Boga (iste zakonitosti), ki pa nastopa v različnih vlogah (pojavih), ki so različno izražene. Recimo Govinda je fantič, tako da on nima veliko ljubic, pravzaprav mu ni mar ker jih nima ... nekako kot elektronu ni mar, ima namreč drugo "vlogo", da med mano in tabo ne deluje močna odbojna sila (o tem tako kasneje) ...«
Pa, človek, to je epohalno! Kako se recimo povprečnež Feynman ni spomnil te izredne metafore o »Govindu, malem pastirčku, ki čuva govedo in igra na piščal«, ko je ljudem pojasnjeval, da je kvantna mehanika po svojem bistvu indeterministična? Samo, v tej neprekosljivi paraboli o pastirčku in govedu mi ni povsem jasno, zakaj »Govinda, fantič, /…/ nima veliko ljubic, pravzaprav mu ni mar ker jih nima…/« To je namreč po moje ključna točka v fizikalni razlagi kvantnega (in)determinizma! Dokler tega ne razčistimo, ne bomo prišli zadevi do dna, ne bomo znali pojasniti, zakaj v določenem trenutku razpade prav tisti uranov (ja, mislim prav na tistega »Uranovega, debelega, iz zadnje vrste«) atom in ne kakšen drug…
Nikoli ne bi pomislil, da ima pri tem tako krucialno vlogo »Govindo, mali pastirček, ki čuva govedo in igra na piščal.«
Saj sem povedal (res pa moram skesano priznati, da vrtca nisem obiskoval; morda je to moj deficit), kako to običajno gre: osnovna šola, pa gimnazija, pa fakulteta, pa magisterij, pa…In pa mimogrede, n-tič, problemi: pri nas rečemo »o čem govorim«, ne "o čemu".Zakaj ne poveš, da si osnovnošolec, če bi bil gimnazijec bi vedel o čemu govorim .
Zaupaj nam no razlog, zaradi katerega meniš, da tole moje vprašanje ni fizikalno korektno zastavljeno, pa zato po tvoji odločni sodbi spada med »metafizične pogovore«?Če imaš željo po metafizičnih pogovorih tipa: "ZAKAJ razpade KONKRETNO uranovo jedro v DOLOČENEM trenutku?" te pozivam, da odpreš temo v izbi "Moč čistega uma", kjer lahko povemo kakšno tudi gledano s tega vidika. Do takrat pa ... veliko sreče ...
Res sem že nekoliko betežen pri spominu, toda dozdeva semi, da si enkrat nekaj podobnega že trdil o nekem drugem mojem vprašanju, o neki drugi »izbi«, kjer prepih premetava mačje dlake…
Končalo se ni ravno briljantno zate…