elektromagnetno valovanje

[KM]

mene pa zanima ali bi se dalo zmanšati valovno dolžino elektromagnetnega valovanja vidne svetlobe na dolžino gama žareka?

[shrink]

V teoriji bi šlo z modrim premikom (relativistični Dopplerjev pojav - svetilo se približuje sprejemniku), ampak zato bi bila potrebna izredno velika hitrost približevanja svetila sprejemniku - v praksi bi morala biti skoraj enaka svetlobni hitrosti.

[Aniviller]

Lahko je misljeno tudi s propagacijo svetlobe v snovi: pri visokem lomnem kolicniku se valovna dolzina precej skrajsa pri cemer ostane frekvenca enaka (formalno je torej to se vedno vidna svetloba, vendar z drugo valovno dolzino). Bi pa to zahtevalo lomne kolicnike prek 10000, kar je prakticno nemogoce (ze zato, ker so valovne dolzine gama zarkov manjse od razmika med atomi v snovi, zato se snov teoreticno ne more odzvati na tako motnjo).

[qg]

Kaj pa laser, ali samo razbija en foton v dva fotona dvakrat daljše valovne dolžine?

[mlubej]

Mene pa zanima, zakaj je velikost Faradayeve kletke odvisna od valovne dolžine EMV in ne amplitude?

[Aniviller]

Od valovne dolzine je odvisno, kako se polje spelje okrog (in zaradi razlicne frekvence, odvisno kako poteka indukcija, koliksna je prepustnost itd).
Po drugi strani pa vecja amplituda samo pomeni, da se celo polje pomnozi z neko konstanto. Vse lastnosti so enake. Ravno tako kot recimo ce imas zatemnjeno steklo in posvetis gor z dvakrat vec svetlobe, bo pac prislo dvakrat vec na drugi strani ven - EM polje je aditivno, vse se samo sesteva (razen za nelinearne materiale, ampak to je res eksotika).

Sploh je pa vprasanje slabo zastavljeno: verjetno govoris o potrebni velikosti za ucinkovito Faradayevo kletko. Ker kletka pac je kolikrsna je, samo odvisno od valovne dolzine, kako ucinkovita je.

[mlubej]

Mislil sem pač, če bi hotel zgraditi faradayevo kletko, ki bi blokirala neko določeno, vnaprej znano frekvenco svetlobe. Ne znam si predstavljati, zakaj mora biti razdalja med mrežami manjša od valovne dolžine te svetlobe. Kot bi rekel, da je odvisno od tvoje dolžine, namesto debeline, da ti uspe priti skozi luknjo v zidu.

Lahko pa, da si narobe predstavljam pojem amplituda svetlobe, ker gledam na svetlobo kakor na sinusno valovanje.

[Aniviller]

Narobe si predstavljas svetlobo. Sinusno valovanje v tem primeru ne pomeni, da je zarek "sirok" toliko kot je amplituda. Intenziteta vektorja elektricnega in magnetnega polja je v vsaki tocki prostora vecja, ce povecas amplitudo.

Drugace je pa to cisto logicno: luknjice delujejo kot uklonska mrezica. Ce so luknje vecje od valovne dolzine, bo slo valovanje nemoteno skozi (na drugi strani bo le senca kletke). Ce so luknjice primerljive z valovno dolzino, dobis mocan uklon, precej se ti tudi odbije nazaj, na drugi strani pa ne dobis sence ampak uklonsko sliko - svetloba gre tudi okrog vogala. Ce so luknjice se manjse, se intenziteta prepuscene svetlobe zelo zmanjsa (ker prevodnost kletke pomeni robni pogoj, da mora biti na stenah kletke elektricno polje nic, to tudi omeji koliko je lahko polje na sredini luknjice).