Močna sila

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Močna sila

Odgovor Napisal/-a Franko » 24.1.2004 18:14

Upam da bom to vprašanje postavil razumljivo. Torej, zanima me kaj je močna(jedrska) in šibka sila med atomi...vem da to drzi atome skupaj, vendar me zanima a je to...hm...električna...magnetna sila, kakšna je?
Upam da me razumete.

Marjan
Prispevkov: 320
Pridružen: 25.12.2002 17:01

Odgovor Napisal/-a Marjan » 24.1.2004 19:32

Vidim, da ne razlikuješ dobro med osnovnimi štirimi silami, zato bom nalepil tabelo, ki ti bo razjasnila vprašanje.

Slika

No, odgovor na tvoje vprašanje se skriva v prvi vrstici.

g = gluon

Gluoni so delci s katerimi opišemo močno jedrsko silo. Njihova naloga je, da vežejo kvarke. To je najmočnejša sila v naravi, 1000x močnejša od elektromagnetne.


Potem pa sprašuješ še po šibki jedrski sili - to predstavljajo pa bozoni W in Z v tretji vrstici.

V SM vse interakcijske delce opišemo s kvantnimi števili, ki jih lahko vidiš v temi "Katera teorija je najpravilnejša", kjer sem nalepil tabelo z vsemi SM delci.

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 24.1.2004 23:32

Hm, bom prašal takole. Kako je sestavljena kovalenta vez med atomi? Kako je sestavljena ionska vez, kako kovinska vez?

Uporabniški avatar
uros
Prispevkov: 94
Pridružen: 13.4.2003 14:49

Odgovor Napisal/-a uros » 25.1.2004 11:49

Franko, vidim da Marjan ni dobro razumel tvojega vprašanja: :D

Sam mislim, da močna in šibka sila med atomi nimata več svojega vpliva, predvsem zaradi kratkega dometa (vsaj pri močni se mi zdi), oziroma je njuna jakost na tako "velikih" razdaljah že zanemarljiva.

Obenem bi rad povedal še to: jedrska in močna sila ni eno in isto. jedrska sila je preostanek močne sile in deluje med nukleoni, medtem ko močna v osnovi deluje med kvarki. to je podobno kot pri električni: električna v atomu deluje med protoni in elektroni (no in tudi med njimi samimi), vendar se recimo pri polarnih molekulah ne izniči in naboj ostane( čeprav mnogo manjši). je pa razlika tudi v tem, da so nosilci močne sile gluoni, nosilci jedrske pa mezoni - kako je pa to možno pa ne vprašaj mene. :?

Marjan
Prispevkov: 320
Pridružen: 25.12.2002 17:01

Odgovor Napisal/-a Marjan » 25.1.2004 13:58

Uros, jaz sem dobro razumel Franka. Ker sem videl, da ne pozna ozadja svojega vprašanja, sem mu postregel s čimveč informacijami, potem si pa človek sam ustvari sliko.
Je pa nujno, da je dana infomacija pravilna. In moja je.

Res pa nisem omenjal dosega posameznih interakcij, kar je pa spet zgodba zase - in to zelo zanimiva.
V Kvarkadabrinem članku je zapisano:
Močna jedrska sila nam kvarke veže v barione (trije kvarki), antibarione (trije anti-kvarki) in mezone (kvark in anti-kvark). Tako dobimo proton, nevtron in vso ostalo množico subatomskih delcev. Protone in nevtrone močna jedrska sila nadalje veže v jedra (pozitivno nabita), ker pa ima zelo kratek doseg, se tu njen vpliv neha.

Nekje obstaja tudi tabela, ki ima napisan domet posamezne interakcije, pa je trenutno ne najdem, sam je pa tudi še nisem sestavil :oops: :roll:

Če kdo najde, naj prosim prilima sem :?

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium » 26.1.2004 14:59

Franko napisal/-a:Hm, bom prašal takole. Kako je sestavljena kovalenta vez med atomi? Kako je sestavljena ionska vez, kako kovinska vez?
Te vezi drži skupaj prdvsem električna sila (pri ionskih vezeh med + in - ioni, pri kovinski med + ioni in e-, pri kovalentni pa tudi med jedri in elektroni.

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 26.1.2004 15:44

Se vam zahvaljujem, za vse info. Odgovor ki me je zanima je 'Te vezi drži skupaj predvsem električna sila'. Samo tko mimogrede, sile ločim med seboj(prav zato sem vstavil med močno in šibko vezaj IN ne oz.). Vse to sem bral na kvarkadabri, samo nisem popolnoma razumel, zato pač prašam.
Samo tko, btw, a je kdo zasledil(že nekaj časa nazaj) da naj bi fiziki radi naredili nekakšen mikro dvigalo, da bi lahko kvigali atome in jih sestavljali skupaj.(ne vem na url, samo nekje sem bral).

floko
Prispevkov: 21
Pridružen: 13.12.2002 21:41
Kraj: Maribor
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a floko » 26.1.2004 18:27

Mislis nanotehnologija?

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 26.1.2004 22:03

To je osnova, ja.

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 2.2.2004 10:12

Zdej me pa zanima, a se kvarki grupirajo samo v skupine po 3 al tud po 2(vem da jih ne moremo najti samostojne, razen pri zelo visokih energijah).

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium » 2.2.2004 14:31

Kolikor vem so eni delci sestavljeni iz kvarka in antikvarka.

Pa tudi pri visokih energijah niso povsem samostojni, saj bolj kot so oddaljeni med sabo, bolj jih vleče skupaj.

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 2.2.2004 17:28

Kolikor vem so eni delci sestavljeni iz kvarka in antikvarka.
Pri reakciji materije in antimaterije ostane samo svetlobni blisk(se mi zdi da tudi nekaj fotonov), zato to ne more bit res.
Pa tudi pri visokih energijah niso povsem samostojni, saj bolj kot so oddaljeni med sabo, bolj jih vleče skupaj.
Tale citat pove vse:
Med materialnimi delci so bili najštevilčnejši elektroni, nevtrini in kvarki (glej članek O sestavi snovi). Proti koncu dobe delcev, ko je bilo vesolje staro že 0,0001 sekunde, je postalo naenkrat prehladno, da bi kvarki še lahko obstajali ločeno eden od drugega, zato so se spojili v skupine po tri in nastali so protoni in nevtroni.
Kljub temu pa me zanima a so lahko samo po trije al sta lahko tudi po dva.

Uporabniški avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 141
Pridružen: 30.9.2002 9:18

Odgovor Napisal/-a zupan » 3.2.2004 7:28

Franko napisal/-a: Kljub temu pa me zanima a so lahko samo po trije al sta lahko tudi po dva.
Kvarki nosijo tako imenovani "barvni" naboj (ki nima cisto nobene povezave z obicajno barvo, ki jo vidimo, saj je ta le elektromagnetno valovanje). Delci, ki imajo barvni naboj, ne morejo obstajati loceno- to je, jih ne moremo lociti na zelo velike oddaljenosti. Receno z drugimi besedami- mocna interakcija "veze" kvarke (angl. se temu pojavu rece confinement). Zato se kvarki povezejo v pare kvark-antikvark, tako da je skupni barvni naboj taksnega para enak nic (naboj barve in antibarve se iznici, precej podobno kot pri paru elektricno pozitivno in negativno nabitega delca), druga opcija pa je, da se vezejo trije kvarki skupaj. Slednja konfiguracija ima tudi barvni naboj nic, kar je nekoliko manj intuitiven rezultat, opraviti pa ima s tem, da obstajajo trije razlicni barvni naboji- mislim, da jim obicajno pravijo rdec, moder in zelen, ceprav v resnih racunih nihce ne uporablja tako poeticnih imen, temvec imajo kar lepo indekse 1, 2, 3.

Sestavljenemu delcu, ki ga tvorita kvark in antikvark, pravimo mezon, delcu iz treh kvarkov pa barion. Vsi ti sestavljeni delci so nestabilni, le proton (ta je setavljen iz dveh u in enega d kvarka) je stabilen (in tudi nevtron, a le, ce je ta vezan v jedru).

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko » 3.2.2004 10:08

Moja bolj futuristična ideja je da bi ojačal vezi(ionske, kovinske ) med atomi, tako da bi vrinil med atoma dva kvarka(stabilna), ki bi to vez, zaradi svojega privlaka drug k drugemu še bolj ojačala. A lahko fizikalno razlago zakaj bi se to dalo oz. se ne bi dalo(razen njihove velikosti) to narest.

Marjan
Prispevkov: 320
Pridružen: 25.12.2002 17:01

Odgovor Napisal/-a Marjan » 3.2.2004 16:45

tako da bi vrinil med atoma dva kvarka(stabilna)
Franko, očitno nisi dovolj dobro prebral kar ti pravi moderator Zupan višje.
Pravi ti, da je od sestavljenih kvarkov stabilen samo proton. Torej v jeziku kvarkov: uud.

Odgovori