gibanje elektrona

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
Odgovori
bojan.k
Prispevkov: 2
Pridružen: 16.8.2010 8:46

gibanje elektrona

Odgovor Napisal/-a bojan.k » 16.8.2010 9:17

Na wikipediji piše da je sončni veter sestavljen iz nabitih delcev, pretežno iz protonov in elektronov. Če predvidevam da je vesolje (prostor med planeti, zvezdami) prazen prostor, za elektron pa piše, da rabi snov (prevodnik) po kateri se giblje (izbijanje elektronov na zadnji obli atoma), me zanima (kot laika) kako se elektroni potem gibljejo čez vakum?

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: gibanje elektrona

Odgovor Napisal/-a Aniviller » 16.8.2010 10:35

Brez problema, tako kot vsak drug delec (ali magari kup plasticnih kroglic). Prost elektron ni nic posebnega (in za ta namen nic drugacen od protona, le da je lazji in nasprotno nabit) - gre za nabit delec ki se lahko giblje kakor se hoce (v vakuumu ga itak nic ne ovira).

Pri nizkih napetostih skozi vakuum res ne spravis dosti toka, vendar to zato ker elektronov ne spravis ven iz elektrod - za to moras dodat dovolj energije, da ga izbijes - lahko s segrevanjem (kot v katodnih ekranih) ali s svetlobo (svetlobni senzorji, fotocelice). Ko je enkrat zunaj, ga lahko pospesujes z zunanjim elektricnim poljem (v katodnih ekranih curek elektronov pospesis v vakuumu in posljes na zaslon).

Glede tega so izolatorji slabsi za prevajanje kot vakuum: izolator ne dovoljuje gibanja elektronov in debelejsi je izolator, vecjo napetost potrebujes da prebije (in pri tem ponavadi poskoduje izolator). Na principu prebijanja skozi izolator delujejo iskrilniki in strela.
Po drugi strani v vakuumu, ko enkrat spravis elektron iz elektrode, ga ne ovira vec nic, ne glede na debelino.

bojan.k
Prispevkov: 2
Pridružen: 16.8.2010 8:46

Re: gibanje elektrona

Odgovor Napisal/-a bojan.k » 16.8.2010 10:44

Aniviller napisal/-a:Brez problema, tako kot vsak drug delec (ali magari kup plasticnih kroglic). Prost elektron ni nic posebnega (in za ta namen nic drugacen od protona, le da je lazji in nasprotno nabit) - gre za nabit delec ki se lahko giblje kakor se hoce (v vakuumu ga itak nic ne ovira).

Pri nizkih napetostih skozi vakuum res ne spravis dosti toka, vendar to zato ker elektronov ne spravis ven iz elektrod - za to moras dodat dovolj energije, da ga izbijes - lahko s segrevanjem (kot v katodnih ekranih) ali s svetlobo (svetlobni senzorji, fotocelice). Ko je enkrat zunaj, ga lahko pospesujes z zunanjim elektricnim poljem (v katodnih ekranih curek elektronov pospesis v vakuumu in posljes na zaslon).

Glede tega so izolatorji slabsi za prevajanje kot vakuum: izolator ne dovoljuje gibanja elektronov in debelejsi je izolator, vecjo napetost potrebujes da prebije (in pri tem ponavadi poskoduje izolator). Na principu prebijanja skozi izolator delujejo iskrilniki in strela.
Po drugi strani v vakuumu, ko enkrat spravis elektron iz elektrode, ga ne ovira vec nic, ne glede na debelino.
Hvala, za dober in jedrnat odgovor (prilagojen za razumevanje laika).
Če smem bi v nadaljevanju vprašal (morda se sodi več v to temo), še ali je sončna radiacija (če izvzamemo vidni spekter fotonov) tudi sončev veter ali kaj drugega, oziroma kaj od sonca je tako škodljivo za zdravje ljudi (zakaj je imel concord radiometer).

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: gibanje elektrona

Odgovor Napisal/-a Aniviller » 16.8.2010 11:21

Pod soncev veter stejemo samo pospesene nabite delce (kot si rekel, pretezno elektrone in protone, so pa prisotni tudi kaksni tezji ioni). Zemljino magnetno polje ter atmosfera preprecita da bi soncni veter prisel blizu tlem.
Ionosfera - del atmosfere nad 50km, kjer je ozracje zelo razredceno in pretezno ionizirano, blokira soncni veter - ob vecjih izbruhih soncnega vetra to povzroci severni sij - trki z delci soncnega vetra vzbudijo atome v visja energijska stanja in ko se vracajo nazaj, oddajo svetlobo).

Po drugi strani imas pa elektromagnetno sevanje: sonce seva po zakonu crnega telesa (segreta telesa oddajajo spekter, ki se razteza preko vseh valovnih dolzin - kje je maksimum in koliko je vsega sevanja je odvisno samo od temperature - zaradi tega vroca kovina sveti rdece). Soncev spekter ima maksimum v vidni svetlobi; ostalega sevanja je manj.

UV sevanje ves, da dokaj ucinkovito filtrira ozonski plasc. Sevanje s se vecjimi energijami je minimalno (temperatura sonca ni dovolj visoka). Pri nizjih energijah imas IR in mikrovalove (to blokira atmosfera, med drugim zaradi vsebnosti vode in toplogrednih plinov). Radijskih valov v soncnem spektru prakticno ni.

Nic od tega ni nevarno za cloveka, se posebej ne, ce je znotraj letala (kar prepreci dostop UV zarkom, ki so edina resna nevarnost).

Tezave v visjih plasteh atmosfere bi bile kvecjemu zaradi kozmicnega sevanja - to nima nobene veze s soncem. Gre za visokoenergijske delce (energije, vec kot miljardokrat vecje kakor smo jih vajeni v obicajnih situacijah) in gama zarke - to vse prihaja iz vesolja iz vseh smeri. To sevanje je podobne sestave kot radioaktivno sevanje in je posledica divjih jedrskih reakcij v vesolju (supernove, nevtronske zvezde in podobni visoko aktivni objekti). Kozmicno sevanje je tudi delno blokirano z atmosfero, kar pa ostane je pa del "sevalnega ozadja" - nizka doza, ki jo dobimo delno tudi zaradi jedrskih razpadov elementov v zemlji.

Visoka izpostavljenost seveda lahko povzroci poskodbe DNK, unicenje celic in povisa verjetnost za rakasta obolenja, vendar je tveganje se vedno zelo nizko - astronavtom ni hudega.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov