mirtelo: Ne, preberi si članek o palici. Impulz se prenaša s hitrostjo zvoka, ne pa s svetlobno. Skrajšala bi se bolj, vendar to ni v povezavi z relativnostjo. Pri relativnosti se skrajša oz. ukrivi sam prostor-čas, ne pa objekt.
GJ: Mikro in makro nivo sta relativna pojma, ki nista jasno ločena, in zato ne more en delec v enem obstajati, v drugem pa ne.
Glede tvoje teorije s spinom: malo sem razmišljal, pa mi ni več tako všeč. Problem je v tem, da imajo tudi prenešalci sile spin, torej so delci, kako si pa potem sploh predstavljaš gravitacijo.
Po mojem obstaja samo ena sila, in "moji" delci so polja ene same sile, ki se pri "nizkih" enegijah razcepi v 4. Tako ni razlike med EMV in gravitacijo.
Svet brez delcev
-
mirtelo
Prebral sem si članek o palici. Mislil sem, da bom dobil odgovor na moja najstniška razmišljanja, ki sem jih poskušal razložiti.
Vem in verjamem, da informacija potuje s hitrostjo zvoka dokler uporabimo materiale, pa še to velja dokler se material v palici ne skrči toliko, da se hitrost zvoka v njem ne poveča do blizu svetlobne. Torej, če uporabim teoretični konstrukt toga palica, to pomeni , da je prenos informacije po tej palici potuje s hitrostjo zvoka, kar pa je v tem primeru enako kar hitrosti svetlobe. (Primer, da med delci materiala ni praznega prostora).
Mogoče res mina veze z relativnostno teorijo, da se pa fino prikazat, da svetloba, ki jo posvetimo za tem letečim predmetom, ki potuje z 0,9c, ki se po moje skrči za 90%, ga prehiti kljub njegovi hitrosti s c, saj je njegova dolžina le še 10% prvotne - torej predmet se za mene ,ki sem posvetil za njim oddaljuje zame z 0,9c in sveloba ga prehiteva z relativno hitrostjo 0,1c, kar pa nam da misliti, da žarek potuje po njegovi ladji z c, saj je ladja dolga v smeri gibanja samo še 0,1 prvotne dolžine.
Sicer v tem primeru potnik vidi mojo svetlobo le v področju infra spektra, saj potuje skozi ladjo je 1/10 valovnih dolžin svetlobe kot bi jih, če bi ladja stala.
Po tej logiki, kakor tudi po kontrakciji dolžine po STR se skrajšajo predmeti, ko dosežejo svetlobno hitrost (vem da je po klasični teoriji ne morejo), do volumna =0. Kar pa mi da misliti, da so delci, ki imajo svetlobno hitrost (fotoni) dvodimenzionalni.
Vem in verjamem, da informacija potuje s hitrostjo zvoka dokler uporabimo materiale, pa še to velja dokler se material v palici ne skrči toliko, da se hitrost zvoka v njem ne poveča do blizu svetlobne. Torej, če uporabim teoretični konstrukt toga palica, to pomeni , da je prenos informacije po tej palici potuje s hitrostjo zvoka, kar pa je v tem primeru enako kar hitrosti svetlobe. (Primer, da med delci materiala ni praznega prostora).
Mogoče res mina veze z relativnostno teorijo, da se pa fino prikazat, da svetloba, ki jo posvetimo za tem letečim predmetom, ki potuje z 0,9c, ki se po moje skrči za 90%, ga prehiti kljub njegovi hitrosti s c, saj je njegova dolžina le še 10% prvotne - torej predmet se za mene ,ki sem posvetil za njim oddaljuje zame z 0,9c in sveloba ga prehiteva z relativno hitrostjo 0,1c, kar pa nam da misliti, da žarek potuje po njegovi ladji z c, saj je ladja dolga v smeri gibanja samo še 0,1 prvotne dolžine.
Sicer v tem primeru potnik vidi mojo svetlobo le v področju infra spektra, saj potuje skozi ladjo je 1/10 valovnih dolžin svetlobe kot bi jih, če bi ladja stala.
Po tej logiki, kakor tudi po kontrakciji dolžine po STR se skrajšajo predmeti, ko dosežejo svetlobno hitrost (vem da je po klasični teoriji ne morejo), do volumna =0. Kar pa mi da misliti, da so delci, ki imajo svetlobno hitrost (fotoni) dvodimenzionalni.
Stališča popisovalca
Res je, mikro in makro nivo sta realativna pojma določena glede na stališče opazovalca, ki pripada obravnavanemu prostoru.Pentium napisal/-a: GJ: Mikro in makro nivo sta relativna pojma, ki nista jasno ločena
Zakaj pa ne? Podobno kot majhen val zontraj velikega vala.Pentium napisal/-a: ... in zato ne more en delec v enem obstajati, v drugem pa ne.
Ima graviton spin?Pentium napisal/-a: Glede tvoje teorije s spinom: malo sem razmišljal, pa mi ni več tako všeč. Problem je v tem, da imajo tudi prenešalci sile spin, torej so delci, kako si pa potem sploh predstavljaš gravitacijo.
Ima svetloba spin?
Nima! torej?
Gledano iz tretjega (neodvisnega) stališča povsem drži, da sta EMV in gravitacija eno in isto.Pentium napisal/-a: Po mojem obstaja samo ena sila, in "moji" delci so polja ene same sile, ki se pri "nizkih" enegijah razcepi v 4.
Tako ni razlike med EMV in gravitacijo.
Neodvisno stališče pomeni, da opazovalec ne pripada obravnavanemu prostoru.
Vendar pa na nivoju prvega stališča (opazovalca) to ne drži več. Na nivoju opazovalca je opazovalec del obravnavanega prostora.
Pa naj ponovim še enkrat, seveda gledano iz nivoja prvega stališča:
Če si znotraj ukrivljenosti prostora, obravnavaš pojav kot gravitacijo. Če pa zi zunaj opazovane ukrivljenosti prostora pojav obravnavaš kot EMV. Predznaka sil sta različna.
Razlika med EMV in gravitacijo torej obstaja! Vendar le na nivoju prvega stališča.
...
2D
mirtelo napisal/-a: Po tej logiki, kakor tudi po kontrakciji dolžine po STR se skrajšajo predmeti, ko dosežejo svetlobno hitrost (vem da je po klasični teoriji ne morejo), do volumna =0. Kar pa mi da misliti, da so delci, ki imajo svetlobno hitrost (fotoni) dvodimenzionalni.
Tudi jaz mislim, da je tako.
Tretjo prostorsko razsežnost predstavlja lokalna ukrivljenost prostora.
Zakaj je to tako? Spin delcev pri hitrosti c ne more obstajati.
EMV oziroma fotoni in gravitacija določa ena dimenzija manj. Prostorsko gledano se obnašajo kot dvodimenzionalni, seveda pa jih določa še dimenzija časa.
Lep pozdrav.
Kolikor vem, graviton in foton imata spin.
Pri teh stališčih je pa že Einstein povedal, da so zakoni fizike enaki povsod, neodvisno od stališča.
Ja delec obstaja ali pa ne obstaja. Tudi majhen val na velikem valu obstaja, pa če ga gledaš z mikroskopom ali pa s satelita.
Ker gravitacija pada z r^2 in ima neskončen doseg, ne moreš biti zunaj ukrivljenosti prostora. To je možno, le če si izven prostor-časa, ko pa tudi informacije ne morejo priti do tebe.
Pri teh stališčih je pa že Einstein povedal, da so zakoni fizike enaki povsod, neodvisno od stališča.
Ja delec obstaja ali pa ne obstaja. Tudi majhen val na velikem valu obstaja, pa če ga gledaš z mikroskopom ali pa s satelita.
Ker gravitacija pada z r^2 in ima neskončen doseg, ne moreš biti zunaj ukrivljenosti prostora. To je možno, le če si izven prostor-časa, ko pa tudi informacije ne morejo priti do tebe.
Re: Spin
Ja seveda, gledano po Schroedingerjevi enačbi imata spin 1. Spin namreč označuje lastno vrtilno količino delcev. Vendar, ker foton nima mase pa hkrati ni smiselno govoriti o njegovem spinu. Zato tudi spada med delce imenovane bozone. Spin je zgolj ime za kvantno število v Schroedingerjevi enačbi.Pentium napisal/-a:Kolikor vem, graviton in foton imata spin.
Očitno ne razumeš o čem govorim. Nikjer nisem omenil, da fizika ni enaka iz vseh stališ, zgolj naše dojemanje je različno. Problem opazovanja izhaja iz deljstva, ker realno opazovalec pripada zgolj opazovanemu prostoru.Pentium napisal/-a: Pri teh stališčih je pa že Einstein povedal, da so zakoni fizike enaki povsod, neodvisno od stališča.
...
Absolutno gledano da. Vendar pa za Zemljo težje rečemo, da je delec. Ko stojiš na njej se težko zavedaš, da stojiš pravzaprav na delcu našega osončja imenovan planet.Pentium napisal/-a: Ja delec obstaja ali pa ne obstaja. Tudi majhen val na velikem valu obstaja, pa če ga gledaš z mikroskopom ali pa s satelita.
Relativnost stališč je zgolj miselni pripomoček, ki ga uporabljamo za popisovanje realnih dogodkov vendar pa direktno nima (ne sme imeti) z realnostjo nič skupnega.Pentium napisal/-a: Ker gravitacija pada z r^2 in ima neskončen doseg, ne moreš biti zunaj ukrivljenosti prostora. To je možno, le če si izven prostor-časa, ko pa tudi informacije ne morejo priti do tebe.
Ko že govorimo o spinu, kaj pa je pravzaprav spin. Vrtilna količina noi, to so že dokazali. Potem bi tudi potreboval enote, a jih nima. To so razlagali tudi s simetričnostjo, vendar se pri spinu 0.5 to ustavi, saj je delec simetričen tako, da ga moramo zavrteti za 720°, da je enak kot na začetku, to pa je paradoksalno. Torej: kaj je spin?
V realnem svetu si vedno znotraj opazovanega sistema, saj imata tako EMV kot gravitacija neskončen doseg. Kako bi potem zaznali EMV?
Ja Zemlja z enega stališča je delec, z drugega pa ne (je skupek delcev), vendar v vseh obstaja in ukrivlja prostor.
V realnem svetu si vedno znotraj opazovanega sistema, saj imata tako EMV kot gravitacija neskončen doseg. Kako bi potem zaznali EMV?
Ja Zemlja z enega stališča je delec, z drugega pa ne (je skupek delcev), vendar v vseh obstaja in ukrivlja prostor.
Pentium še enkrat...Pentium napisal/-a:Ko že govorimo o spinu, kaj pa je pravzaprav spin. Vrtilna količina noi, to so že dokazali. Potem bi tudi potreboval enote, a jih nima. To so razlagali tudi s simetričnostjo, vendar se pri spinu 0.5 to ustavi, saj je delec simetričen tako, da ga moramo zavrteti za 720°, da je enak kot na začetku, to pa je paradoksalno. Torej: kaj je spin?
Spin je ime kvantnega števila v Schroedingerjevi enačbi.
Realna metoda zaznavanja pri samem pristopu ni pomemba, važno je obravnavano staliče. Zato tretjemu neodvisnemu stališču pravijo tudi božje stališče.Pentium napisal/-a: V realnem svetu si vedno znotraj opazovanega sistema, saj imata tako EMV kot gravitacija neskončen doseg. Kako bi potem zaznali EMV?
Lep, prav lep pozdrav...
, bi pa rad izvedel, kaj pomeni spin, kako ga določimo, kaj iz njega zvemo in sploh zakaj je?Stališča
Hmm... Stališča so miselni pripomoček s katerim lažje dojemamo četrto dimenzijo časa.Pentium napisal/-a:Teh stališč sicer še vedno ne razumem...
Zakaj?
Iz prvega stališča opazovalec pripada dimenziji časa. Kar pomeni, da dejansko zanj četrte dimenzije ni. Saj za opazovalca obstaja samo sedanjost. Da opazovalec popiše nek dogodek po času, mora časovno integrirati dogodke v svojem pomnilniku.
Prvo stališče ne more obravnavati dogodka po času, temveč zgolj iz preteklih trenutkov sedanjosti. Realni popis dogodka na vseh dimenzijah je logično torej možen zgolj na tretjem abstraktnem neodvisnem stališču.
...
Podoben logični problem nastane s fotonom in njegovim spinom.
Tudi Mirtelo je nekaj postov nazaj ugotovil, da je s fotonom kot delcem nekaj narobe pri njegovih dimenzijah.
Zakaj? Za delec, ki se giblje s svetlobno hitrostjo, dimenzija časa ne more veljati. Torej delce, ki potujejo s hitrostjo c popisuje ena dimenzija manj kot ostale masne delce.
Schroedingerjeva enačba v prostoru z eno dimenzijo manj tako ni smiselna. No ja, vsaj zame ne. Enačbi moramo torej odvzeti kvantno število spin. Po moje spin delca pri hitrosti c ne more obstajati.
Lep, prav lep pozdrav...
Najprej bi rad nekaj pojasnil:
Kaj je Schroedingerjeva enačba? (mislil boš, da sem neumen, ampak hodim šele v 8. razred)
Še vedno ne vem, kot kaj si ti predstavljaš spin.
Če je iz enega stališča EMV, iz drugega gravitacija, kako pa vidiš šibko in močno silo?
Glede stališč pa če prav razumem:
prvo stališče: vidiš 3D prostor
drugo stališče: 1D čas
tretje stališče: 4D prostor-čas, torej vse.
Kaj je Schroedingerjeva enačba? (mislil boš, da sem neumen, ampak hodim šele v 8. razred)
Še vedno ne vem, kot kaj si ti predstavljaš spin.
Če je iz enega stališča EMV, iz drugega gravitacija, kako pa vidiš šibko in močno silo?
Glede stališč pa če prav razumem:
prvo stališče: vidiš 3D prostor
drugo stališče: 1D čas
tretje stališče: 4D prostor-čas, torej vse.
Re
Je ena izmed osnovnih enačb kvantne mehanike.Pentium napisal/-a:Najprej bi rad nekaj pojasnil:
Kaj je Schroedingerjeva enačba? (mislil boš, da sem neumen, ampak hodim šele v 8. razred)
Na splošno o enačbi izveš kar na: http://en.wikipedia.org/wiki/Schr%F6dinger_equation
Za spin pa na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Spin
oziroma http://en.wikipedia.org/wiki/Spin_(physics)
Miha ga piha!?
oziroma Zakaj bi si mislil, da si neumen?
Podobno, sta posledica ukrivljenosti prostora.Pentium napisal/-a: Če je iz enega stališča EMV, iz drugega gravitacija, kako pa vidiš šibko in močno silo?
Glede stališč:
prvo stališče: opisuje 3D prostor v sedanjosti, oziroma moj pogled.
drugo stališče:opisuje 3D prostor v sedanjosti nekoga drugega iz poljubne točke.
tretje stališče: abstraktni popis izven vpliva dimenzij, ki določajo opazovani objekt.
Lep pozdrav...
Hvala za naslove.
Vem, kot kaj jih vidiš, saj so vse sile ukrivljenost prostora. Vendar če v vsakem stališču vidiš samo eno, je premalo stališč, saj so le tri, sile pa 4. morda dodaš še eno stališče, npr. tisto, ko vidiš le čas v 1 točki prostora.
Ča vzameš polja kot delce, potem je teh težav manj. Ukrivljenost oz. sila je le ena, vendar ima čudno padanje z razdaljo. Najprej je močna in strmo pada, to je močna jedrska. Nato pa pada vedno počasneje do gravitacije
Vem, kot kaj jih vidiš, saj so vse sile ukrivljenost prostora. Vendar če v vsakem stališču vidiš samo eno, je premalo stališč, saj so le tri, sile pa 4. morda dodaš še eno stališče, npr. tisto, ko vidiš le čas v 1 točki prostora.
Ča vzameš polja kot delce, potem je teh težav manj. Ukrivljenost oz. sila je le ena, vendar ima čudno padanje z razdaljo. Najprej je močna in strmo pada, to je močna jedrska. Nato pa pada vedno počasneje do gravitacije
Ne Pentium, tretje stališče je pomembno zgolj, da se otreseš svojih pričakovanj, ki so upliv prostora katerega del si.Pentium napisal/-a:Hvala za naslove.
Vem, kot kaj jih vidiš, saj so vse sile ukrivljenost prostora. Vendar če v vsakem stališču vidiš samo eno, je premalo stališč, saj so le tri, sile pa 4. morda dodaš še eno stališče, npr. tisto, ko vidiš le čas v 1 točki prostora.
Ja Pentium, če obravnavaš sile v lastnem prostoru. Vendar sedaj že pribljižno veš, da sile popisuje ena dimenzija manj. To pa je vzrok različnih manifestacij ene same sile.Pentium napisal/-a: Ča vzameš polja kot delce, potem je teh težav manj. Ukrivljenost oz. sila je le ena, vendar ima čudno padanje z razdaljo. Najprej je močna in strmo pada, to je močna jedrska. Nato pa pada vedno počasneje do gravitacije
Lep, večer želim....
Tega žal še ne vem, niti ne vem zakaj je tako. Ali je potem manifestacija te sile odvisna od tega, katero dimenzijo odvzamemo?Vendar sedaj že pribljižno veš, da sile popisuje ena dimenzija manj. To pa je vzrok različnih manifestacij ene same sile.
Ali sile delujejo tudi v času, na samo v prostoru?
Ker je Einstein izenačil prostor in čas, potem bi morala gravitacija delovati tudi v času, in bi telesa v preteklosti bi privlačila telesa v sedanjosti.
Tako bi se dalo izpeljati silo vztrajnosti kot privlačnost prejšnjega položaja telesa.
Ker se dve telesi privlačita v času, tako kot v prostoru, se npr. v bližini črne luknje zaradi gravitacije približata 2 dogodka v času in tako se čas skrajša.